Vpliv velikosti delcev na določitev stopnje toplotne modifikacije hrastovega lesaHočevar, Dejan (Avtor) Cerc Korošec, Romana (Mentor) toplotna modifikacijatermogravimetrična analizahrastov lesZaradi želje po čim manjši uporabi biocidov v vedno večjem obsegu uporabljamo alternativne metode za zaščito lesa, med katere spada tudi toplotna modifikacija. Proizvodnja termično modificiranega lesa narašča, še vedno pa nimamo povsem razvite enotne metode za določanje stopnje modifikacije, ki bi bila potrebna zaradi nadzora kakovosti termično modificiranega lesa. Stopnja termične modifikacije lesa korelira z izgubo mase suhega lesa med tem procesom. Med segrevanjem toplotno modificiranih vzorcev v termoanalizatorju v vzorcih potekajo procesi, ki med toplotno modifikacijo pri povišani temperaturi še niso potekli. Višja kot je bila stopnja predhodne termične modifikacije, manjša bo izguba mase med termogravimetrično meritvijo v določenem temperaturnem območju, manjša pa bo tudi raven vezane vlage, saj se med modifikacijo število hidroksilnih skupin zmanjšuje in so posledično vedno manj hidrofilni. Na potek termičnega razpada vpliva več faktorjev, med katerimi je tudi velikost delcev. Manjši delci imajo večjo površino, zato je hitrost izgube mase v določenem temperaturnem območju večja v primerjavi z vzorci, pri katerih je velikost delcev večja. V okviru diplomskega sem želel preveriti, ali dve različni velikost delcev toplotno modificiranega hrasta zaznavno vplivata na izgubo mase v določenem temperaturnem območju. Najprej sem pripravil vzorce toplotno modificiranega hrasta (ti so bili toplotno obdelani v odsotnosti kisika pri temperaturah 170 °C, 180 °C, 190 °C, 200 °C, 205 °C in 210 °C). Hrastov les sem izbral zato, ker je ta lesna vrsta v Sloveniji precej razširjena in uporabna za izdelavo najrazličnejših izdelkov. Ti vzorci predstavljajo standardne vzorce, saj lahko na osnovi tehtanja vzorcev pred in po postopku termične modifikacije enostavno izračunamo izgubo mase med toplotno modifikacijo. Termično modificirane vzorce smo nato zmleli na dve različno veliki frakciji, in sicer na 0,5 mm in 1,0 mm in jih natehtali v lončke ter izpostavili vlažni atmosferi z določeno vlažnostjo. Po nasičenju smo vzorce analizirali na termoanalizatorju v pretoku inertne atmosfere in temperaturnem območju med 20 °C in 600 °C. Iz pridobljenih podatkov smo izrisali krivulje oziroma umeritvene premice, ki prikazujejo odvisnost izgube mase vzorcev med termogravimetrično analizo v odvisnosti od izgube mase med predhodno termično obdelavo. Pridobljene umeritvene premice lahko nato uporabimo za določitev izgube mase med termično modifikacijo za neznane vzorce, le-ta pa je sorazmerna s stopnjo toplotne modifikacije.20212022-02-15 18:16:12Diplomsko delo/naloga134973sl