Priprava in biokemijska karakterizacija rekombinantnih egerolizinov s podaljšanim N-koncemUzar, Aleksandra (Avtor) Anderluh, Gregor (Mentor) Pavšič, Miha (Komentor) egerolizinpodaljšan egerolizinlipidne membranebioinformacijska analizaostreolizin Aekvinatoksin IIEgerolizini so relativno majhni proteini (15–20 kDa) z značilnim zvitjem s prevladujočimi β-strukturami. Predstavniki družine so prisotni v mnogih taksonomskih skupinah, največ pa jih najdemo pri glivah. Kljub relativno široki taksonomski porazdelitvi je le nekaj egerolizinov natančno raziskanih. Biološka vloga egerolizinov pri glivah še vedno ni popolnoma razjasnjena. Trenutno obstaja le hipotetičen nabor možnih bioloških vlog. Glede na znane podatke verjetno delujejo med rastjo in razvojem organizma ali igrajo pomembno vlogo pri obrambi in preživetju organizmov. Značilnost nekaterih egerolizinov je, da delujejo hemolitično in citolitično, a v nekaterih primerih do aktivnosti pride šele ob vezavi partnerskega proteina MACPF. Opažena je bila še sposobnost vezave lipidov, pri tem pa se specifičnost vezave na določeno vrsto lipida med različnimi egerolizini razlikuje. V sklopu tega dela smo obravnavali štiri egerolizine z neobičajnim N-končnim podaljškom iz različnih glivnih organizmov. Zanimivi so predvsem zato, ker so na podlagi zaporedja drugačni kot večina ostalih egerolizinov. Raziskovali smo, kako Nkončni podaljšek vpliva na strukturo in funkcijo egerolizinov. Rezultate smo primerjali z znanim egerolizinom OlyA (ostreolizin A) in z aktinoporinom EqtII (ekvinatoksin II), katerega N-končno zaporedje z motivom α-vijačnice pomembno vpliva na njegovo citolitično aktivnost. Z bioinformacijsko analizo smo napovedali in preučili strukturne modele tarčnih egerolizinov ter nekatere druge biokemijske lastnosti. Predvideli smo, da imajo štirje egerolizini: fusver, fusgra, phiatt in traver podaljšan N-konec z napovedano strukturo αvijačnice. Ta je pri egerolizinih fusver, fusgra, phiatt amfipatična in bi lahko služila vezavi v membrano. Pripravili smo vse štiri egerolizine in pokazali, da noben od njih ni hemolitičen, niti se ne veže na različne liposome. Za namen določitve strukture, smo egerolizine poskusili kristalizirati, kar nam v izbranem naboru kristalizacijskih pogojev ni uspelo.20222022-02-11 08:15:00Magistrsko delo/naloga134910sl