<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=134910"><dc:title>Priprava in biokemijska karakterizacija rekombinantnih egerolizinov s podaljšanim N-koncem</dc:title><dc:creator>Uzar,	Aleksandra	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Anderluh,	Gregor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Pavšič,	Miha	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>egerolizin</dc:subject><dc:subject>podaljšan egerolizin</dc:subject><dc:subject>lipidne membrane</dc:subject><dc:subject>bioinformacijska analiza</dc:subject><dc:subject>ostreolizin A</dc:subject><dc:subject>ekvinatoksin II</dc:subject><dc:description>Egerolizini so relativno majhni proteini (15–20 kDa) z značilnim zvitjem s 
prevladujočimi β-strukturami. Predstavniki družine so prisotni v mnogih taksonomskih 
skupinah, največ pa jih najdemo pri glivah. Kljub relativno široki taksonomski 
porazdelitvi je le nekaj egerolizinov natančno raziskanih. 
Biološka vloga egerolizinov pri glivah še vedno ni popolnoma razjasnjena. Trenutno 
obstaja le hipotetičen nabor možnih bioloških vlog. Glede na znane podatke verjetno
delujejo med rastjo in razvojem organizma ali igrajo pomembno vlogo pri obrambi in 
preživetju organizmov. Značilnost nekaterih egerolizinov je, da delujejo hemolitično in 
citolitično, a v nekaterih primerih do aktivnosti pride šele ob vezavi partnerskega proteina
MACPF. Opažena je bila še sposobnost vezave lipidov, pri tem pa se specifičnost vezave 
na določeno vrsto lipida med različnimi egerolizini razlikuje.
V sklopu tega dela smo obravnavali štiri egerolizine z neobičajnim N-končnim 
podaljškom iz različnih glivnih organizmov. Zanimivi so predvsem zato, ker so na 
podlagi zaporedja drugačni kot večina ostalih egerolizinov. Raziskovali smo, kako Nkončni podaljšek vpliva na strukturo in funkcijo egerolizinov. Rezultate smo primerjali z 
znanim egerolizinom OlyA (ostreolizin A) in z aktinoporinom EqtII (ekvinatoksin II), 
katerega N-končno zaporedje z motivom α-vijačnice pomembno vpliva na njegovo 
citolitično aktivnost. 
Z bioinformacijsko analizo smo napovedali in preučili strukturne modele tarčnih 
egerolizinov ter nekatere druge biokemijske lastnosti. Predvideli smo, da imajo štirje 
egerolizini: fusver, fusgra, phiatt in traver podaljšan N-konec z napovedano strukturo αvijačnice. Ta je pri egerolizinih fusver, fusgra, phiatt amfipatična in bi lahko služila 
vezavi v membrano. Pripravili smo vse štiri egerolizine in pokazali, da noben od njih ni 
hemolitičen, niti se ne veže na različne liposome. Za namen določitve strukture, smo 
egerolizine poskusili kristalizirati, kar nam v izbranem naboru kristalizacijskih pogojev 
ni uspelo.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-02-11 08:15:00</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>134910</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
