<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=134880"><dc:title>Retrospektivna analiza drobljenja trdnih farmacevtskih oblik za aplikacijo po nazogastrični sondi pri postoperativnih bolnikih</dc:title><dc:creator>Lisac,	Jan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vovk,	Tomaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Grošelj,	Aleš	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>retrospektivna analiza</dc:subject><dc:subject>drobljenje</dc:subject><dc:subject>interakcije med zdravili</dc:subject><dc:subject>nazogastrična sonda</dc:subject><dc:description>Enteralna sonda (ES) pogosto predstavlja edini način za prejem predpisane terapije bolnikom z oteženim požiranjem. Namen magistrske naloge je bil pri bolnikih, ki so bili v letu 2020 hospitalizirani na Kliniki za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo (ORL), identificirati potencialne interakcije (PI) med zdravili s pomočjo programa Lexi-comp® in v Povzetkih glavnih značilnosti zdravila (SmPC) in literaturnem viru preveriti ustreznost terapije z vidika drobljenja trdnih farmacevtskih oblik (FO) za aplikacijo po ES. Dodatno smo želeli preveriti razumevanje pravilnega ravnanja pri aplikaciji zdravil po ES, kar smo izvedli z izdelavo vprašalnika za medicinsko osebje na ORL. Klinično pomembne interakcije (tipa D in X) smo zabeležili pri 58 bolnikih, ki so lahko požirali (per os), ter pri 122 bolnikih z vstavljeno ES. Pri obeh skupinah bolnikov skupaj se je interakcij tipa D pojavilo 284, interakcij tipa X pa 131. Pri obeh tipih interakcij smo najpogosteje identificirali kombinacije učinkovin z nesteroidnimi antirevmatiki (NSAR). Pri D tipu so to bile interakcije NSAR z aspirinom, escitalopramom in furosemidom, pogoste so bile tudi interakcije med učinkovinami z delovanjem na centralni živčni sistem kot so klometiazol, nitrazepam, tramadol in skopolamin. Pri interakcijah tipa X je bila najpogostejša interakcija med ibuprofenom in metamizolom (61,1 % vseh X-interakcij). Bolnikom z vstavljeno ES smo preverili ustreznost terapije (skupno 167 različnih trdnih FO) z vidika drobljenja zdravil za raztapljanje in aplikacijo po ES. Po SmPC je drobljenje tablet ali odpiranje kapsul dovoljeno pri 10 zdravilih (6,0 %), nedovoljeno ali nepriporočljivo pri 44 zdravilih (26,3 %), pri preostalih (67,6 %) pa ni navedeno. Po literaturnem viru je drobljenje tablet ali odpiranje kapsul dovoljeno pri 37 zdravilih (22,2 %) in nedovoljeno pri 20 zdravilih (12,0 %). Po vzoru francoske raziskave smo med medicinsko osebje na ORL razdelili 38 vprašalnikov, s katerimi smo preverili, kako v praksi poteka aplikacija zdravil po ES. Izpolnjenih vprašalnikov smo prejeli 31 (81,6 %). Zaposleni povečini vedo, da se tablet z oblogo ne sme drobiti, ustrezno je tudi raztapljanje v različnih medijih. Problematično je njihovo znanje o dajanju zdravil v povezavi s hrano, vprašljivi so tudi določeni higienski standardi. V prihodnje lahko izboljšanje aplikacije zdravil bolnikom z oteženim požiranjem dosežemo z oblikovanjem natančnejših navodil za drobljenje zdravil, z izogibanjem aplikacije kombinacij zdravil, ki vstopajo v klinično pomembne interakcije, in z vključitvijo (kliničnega) farmacevta v zdravstveni tim.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-02-10 08:45:05</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>134880</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
