Ustreznost diferenciacije bralnih nalog pri pouku književnosti v drugem triletju osnovne šolePotočar, Ester (Avtor) Petek, Tomaž (Mentor) notranja učna diferenciacijaUčitelj se mora zavedati, da se med učenci pojavljajo razlike, tudi če te niso vidne na prvi pogled. Te razlike mora odkrivati in jih upoštevati pri načrtovanju ter izvajanju pouka. Pouk književnosti pri tem ni izjema. Faza t. i. novih nalog učitelju ponuja veliko možnosti za diferenciacijo. Ali jo bodo učitelji uporabljali in kako ustrezne bodo naloge, pa je odvisno od njihovega mnenja o pomembnosti učne diferenciacije, usposobljenosti, načinov diferenciacije itn. Cilj raziskave je bil ugotoviti, kako učitelji ocenjujejo pomembnost diferenciacije bralnih nalog, kako ocenjujejo svojo usposobljenost za njeno izvajanje, kako pogosto jo izvajajo, za koga jo izvajajo, kaj pri tem upoštevajo in na kak način prilagajajo naloge, koliko nalog ponudijo učencem, kako pogosto diferencirane naloge zapišejo v učno pripravo in ali z njimi uresničujejo isti učni cilj. Želeli smo ugotoviti tudi, katere razlike se pojavljajo med učitelji z različno delovno dobo v njihovi oceni pomembnosti in usposobljenosti ter pogostosti izvajanja diferenciacije bralnih nalog. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati, ki smo jih pridobili s spletnim vprašalnikom in z analizo učnih priprav. Vzorec so predstavljali učitelji razrednega pouka, ki so v šolskem letu 2020/21 poučevali v drugem triletju osnovne šole v Sloveniji, in učitelji, ki so v omenjenem šolskem letu poučevali slovenščino v 6. razredu osnovne šole. Spletni vprašalnik je izpolnilo 141 učiteljev, po eno učno pripravo pa je posredovalo 74 učiteljev. Na podlagi rezultatov, zbranih s spletnimi vprašalniki, smo ugotovili, da učitelji na 5-stopenjski lestvici, na kateri ocena ena pomeni zelo slabo, ocena pet pa odlično, v povprečju svojo usposobljenost za izvajanje diferenciacije bralnih nalog pri pouku književnosti ocenjujejo z oceno tri, torej kot dobro. Učitelji z najdaljšo delovno dobo v povprečju najbolje ocenjujejo lastno usposobljenost za izvajanje diferenciacije bralnih nalog, učitelji z najkrajšo delovno dobo pa usposobljenost v povprečju ocenjujejo najslabše. Največ učiteljev bralne naloge diferencira tako, da prilagajajo stopnjo zahtevnosti glede na Bloomovo taksonomijo, pri prilagajanju pa jih največ upošteva jezikovni, bralni in literarnorecepcijski razvoj ter horizont pričakovanja. Ugotovili smo tudi, da največji delež učiteljev bralne naloge diferencira za učence s posebnimi potrebami. Večina učiteljev je odgovorila, da diferencirane naloge zapišejo v učno pripravo. S spletnim vprašalnikom in z analizo učnih priprav smo ugotovili, da večina učiteljev z diferenciranimi nalogami uresničuje isti učni cilj. Povprečno število diferenciranih nalog v analiziranih učnih pripravah je bilo 3,36. Oblikovali smo priporočila, ki bodo učiteljem v pomoč pri oblikovanju ustrezno diferenciranih bralnih nalog. Prav tako smo zbrali primere diferenciranih nalog, ki smo jih na podlagi izbranih meril določili za ustrezne.20222022-02-10 04:27:35Magistrsko delo/naloga134877sl