<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=134839"><dc:title>Učinkovitost celostnega zdravljenja na psihiatričnem odprtem oddelku</dc:title><dc:creator>Hostnikar,	Irena	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Žvelc,	Gregor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Benedik,	Emil	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>psihoedukacija</dc:subject><dc:subject>skupinska psihoterapija</dc:subject><dc:subject>terapevtski dejavniki</dc:subject><dc:subject>učinkovitost zdravljenja</dc:subject><dc:subject>terapevtski proces</dc:subject><dc:subject>ocena učinkovitosti zdravljenja</dc:subject><dc:subject>psihiatrične enote</dc:subject><dc:description>Skupinska psihoedukacija je fleksibilen terapevtski pristop, ki se pogosto izvaja v okviru rehabilitacije oseb z duševnimi motnjami tudi na psihiatričnih oddelkih. Njen glavni namen je informiranje bolnikov o bolezni in možnih načinih zdravljenja ter jih podpreti pri spoprijemanju s stanjem. Za napredek posameznikov v skupini so zaslužni terapevtski dejavniki, ki se pojavljajo v vseh psihoterapevtskih skupinah. S prepoznavanjem njihove koristi se lahko terapevt usmeri na spodbujanje tistih dejavnikov v skupini, ki so bolj učinkoviti za spremembo v skupini. Z raziskavo smo želeli preveriti, v kolikšni meri se učinki celostnega zdravljenja na odprtem psihiatričnem oddelku odražajo v psihičnem stanju pacientk ob odpustu z bolnišničnega zdravljenja in kateri so pomembni terapevtski dejavniki v takšni skupini. V raziskavo je bilo vključenih 63 pacientk, hospitaliziranih na odprtem psihiatričnem oddelku. Udeleženke smo primerjali glede na to, ali so se manjkrat ali večkrat vključile v psihoedukacijsko skupino. Ugotavljamo, da je celostno zdravljenje na oddelku učinkovito ob odpustu pri obeh skupinah, ampak ne moremo presoditi, koliko je k temu prispevala psihoedukacijska podporna skupina. Večina udeleženk prepoznava korist skupine za svoje cilje zdravljenja lahko bi govorili o pojavu terapevtskih dejavnikov altruizma, kohezivnosti, socialnega in medosebnega učenja, katarze, vzbujanja upanja in eksistencialnih dejavnikov. Za bodoče raziskovanje bi bilo dobro prilagoditi Vprašalnik o učinkovitosti skupinske psihoterapevtske obravnave, preveriti, koliko skupinska obravnava prispeva k zdravljenju in kako se psihično stanje pacientk spreminja po odpustu z bolnišničnega zdravljenja.</dc:description><dc:publisher>[I. Hostnikar]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2022-02-04 07:45:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>134839</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
