<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=134786"><dc:title>Vpliv naravnih motenj na gospodarjenje z gozdovi na Bovškem</dc:title><dc:creator>Konjar,	Matevž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Klopčič,	Matija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>naravne motnje</dc:subject><dc:subject>vetrolomi</dc:subject><dc:subject>podlubniki</dc:subject><dc:subject>dejavniki</dc:subject><dc:subject>ukrepi</dc:subject><dc:description>V raziskavi smo analizirali strukturo poseka na Bovškem v obdobju 1995–2020 s poudarkom na sanitarnem poseku zaradi vetra, podlubnikov in jesenovega ožiga ter skušali poiskati glavne vplivne dejavnike, ki vplivajo na verjetnost pojavljanja vetrolomov in podlubnikov. Pridobili smo podatke o količini in strukturi poseka za raziskovalno območje v obdobju 1995–2020 ter podatke o 26 lokacijah vetrolomov z znanim časom nastanka in 26 odsekih, poškodovanih s strani podlubnikov. Podatke smo analizirali s pomočjo metod opisne statistike, bivariatne analize in binarne logistične regresije. V raziskovalnem območju smo zaznali izrazito povečanje sanitarnega poseka po letu 2018. Glavna vzroka sanitarnih sečenj sta bila veter in podlubniki. Jesenov ožig je bil vzrok za manjši delež poseka. Binarna logistična regresija je kot ključne dejavnike za pojav vetrolomov izpostavila kamnitost ter prisotnost preteklih motenj in valovitega reliefa. Bivariatne analize so pokazale tudi, da se vetrolomi pojavljajo predvsem v debeljakih z visoko lesno zalogo, ki rastejo na zmernih do strmih rebrih z južno ekspozicijo, imajo tesen ali vrzelast sklep in večji delež mladja. Izpostavila je tudi vpliv močnih jugozahodnih vetrov, ki prinašajo obilne padavine. Za pojav podlubnikov je binarna logistična regresija kot ključne dejavnike izpostavila višino lesne zaloge in delež iglavcev. Bivariatne analize so pokazale tudi, da se podlubniki pogosteje pojavljajo v odsekih z valovitim reliefom in jugovzhodno ekspozicijo, večjim deležem mladja in sestojev v obnovi ter nižjim deležem drogovnjakov.</dc:description><dc:publisher>[M. Konjar]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-02-02 07:15:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>134786</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
