<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=134785"><dc:title>Organizacija dela v času izobraževanja na daljavo pri učiteljih in starših učencev v izbrani osnovni šoli med epidemijo covid-19</dc:title><dc:creator>Slanc,	Kristina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Žgur,	Erna	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>izobraževanje na daljavo</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo raziskuje organizacijo dela v času epidemije covida-19 pri učiteljih in starših otrok v prilagojenem izobraževalnem programu z nižjim izobrazbenim standardom (NIS) in posebnega programa vzgoje in izobraževanja (PPVI) v Osnovni šoli Antona Janše Radovljica. Tema je aktualna, saj se ne nanaša le na obdobje epidemije, temveč se pomembno dotika tudi izzivov digitalizacije šolstva oziroma izobraževanja na daljavo na sploh. V teoretičnem delu je v prvem delu tako zajeto delovanje izbrane osnovne šole ter predstavitev programov, ki jih obiskujejo otroci s posebnimi potrebami. Drugi del se nanaša na razumevanje izobraževanja na daljavo ter predstavitev modelov ter smernic, ki so bili sprejeti s strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport v sodelovanju z Zavodom RS za šolstvo in Nacionalnim inštitutom za javno zdravje. Predstavljeni so tudi izsledki aktualnih raziskav s tega področja.
V empiričnem delu so opisani izsledki kvantitativne raziskave, v kateri je sodelovalo 20 učiteljev in 43 staršev otrok, ki obiskujejo izbrano osnovno šolo. Glavni namen raziskave je bil ugotoviti, kakšna ter kako uspešna je bila organizacija dela pri učiteljih ter starših otrok v NIS in PPVI. Zanimalo nas je, kako uspešno so se s situacijo izobraževanja na daljavo soočali tako starši kot tudi učitelji ter na kakšne ovire oziroma težave so pri tem naleteli. Rezultati raziskave kažejo, da več kot polovica staršev ocenjuje, da so pri izvajanju izobraževanja na daljavo uspešno usklajevali šolske in druge obveznosti. Prav tako se je več kot polovica staršev počutila usposobljena za uporabo spletnih in drugih orodij. Izkazalo se je, da so imeli starši učencev največ težav pri sodelovanju na videokonferencah. Med starši učencev, ki obiskujejo NIS, in starši učencev, ki obiskujejo PPVI, ni prihajalo do večjih razlik. Vseeno pa smo ugotovili, da so se starši učencev, ki obiskujejo NIS, počutili bolj usposobljene za pomoč otroku pri šolskem delu pri izobraževanju na daljavo. Pokazalo se je, da takšen način dela učiteljem predstavlja predvsem izziv glede časovne organizacije. Med učitelji obeh programov pa ni bilo zaznati večjih razlik. Izobraževanje na daljavo in s tem povezana uporaba raznih spletnih orodij pa je pokazala, da so mlajši učitelji bolj usposobljeni za uporabo raznih spletnih okolij, kot so Zoom, MS Teams, Google Meet in druge. V rezultatih analize smo predstavili tudi odgovore na odprta vprašanja, ki prinašajo pomemben vpogled v doživljanje izobraževanja na daljavo tako učiteljev kot staršev.
Raziskava prinaša boljše razumevanje ovir, s katerimi so se soočali učitelji in starši izbrane šole. S pridobljenimi rezultati smo dobili podrobnejši vpogled v organizacijo dela učiteljev in staršev otrok s posebnimi potrebami, ki obiskujejo NIS in PPVI, saj rezultatov za to populacijo v do sedaj opravljenih raziskavah večinoma ni zaslediti.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2022-02-02 05:01:54</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>134785</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
