<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=134684"><dc:title>Vidiki priprave pacientove kože na operativni poseg</dc:title><dc:creator>Erjavšek,	Alenka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ravljen,	Mirjam	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Sotler,	Robert	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>operacije</dc:subject><dc:subject>operativna nega</dc:subject><dc:subject>antisepsa</dc:subject><dc:subject>perioperativna priprava kože</dc:subject><dc:description>Uvod: Okužbe kirurške rane so resen zaplet kirurškega zdravljenja, ki pomembno vpliva na izid le-tega, obenem pa zdravljenje takih okužb predstavlja znatno finančno breme. Optimalna priprava operativnega polja je eden ključnih dejavnikov pri preprečevanju teh okužb. Namen: Namen diplomskega dela je opisati predoperativno pripravo sterilnega operativnega polja s poudarkom na treh postopkih, ki so sestavni del same priprave: umivanje (tuširanje), razkuževanje kože operativnega polja ter odstranjevanje dlak v tem predelu. Cilj je odgovoriti na naslednja raziskovalna vprašanja: ali je antiseptično milo z dodanim klorheksidin glukonatom pri predoperativnem umivanju pacienta učinkovitejše od navadnega mila; ali je za predoperativno razkuževanje klorheksidin glukonat dejansko najboljša izbira pri vseh vrstah operativnih posegov in v kakšni obliki (delež v raztopini, vrsta raztopine) je najučinkovitejši; ter kakšen postopek se priporoča za odstranjevanje dlak v operativnem polju. Metode dela: V diplomskem delu je uporabljena deskriptivna metoda dela. Narejen je bil pregled znanstvene in strokovne literature v slovenskem in angleškem jeziku s poudarkom na novejši literaturi (po letu 2009). Uporabljene so bile podatkovne baze: Medline, COBIB, Science Direct ter CINAHL, nekaj literature pa je bilo pridobljene ročno. Ključne besede so bile določene pred iskanjem literature. Rezultati: Ni jasnega odgovora, ali je klorheksidinsko antiseptično milo učinkovitejše od navadnega mila. Odstranjevanje dlak ni priporočljivo za rutinsko izvajanje, v kolikor pa je potrebno, pa naj se uporablja strižnik. Pri razkuževanju kože ima 2-odstotni klorheksidin glukonat (CHG) v 70-odstotni alkoholni raztopini prednost pred povidon-jodom (PVI) v alkoholni raztopini ob upoštevanju varnostnih priporočil. Razprava in zaključek: Potrebnih bi bilo še več raziskav, ki bi preučevale jasno definiran režim umivanja s klorheksidinskim milom, predvsem v smislu časa umivanja (kdaj naj se pacient umije in kolikokrat) ter časa stika klorheksidina s kožo pred izpiranjem. Kljub dejstvu, da klorheksidin glukonat v alkoholni raztopini draži in poškoduje oči, ušesa in možganske ovojnice, je ob upoštevanju priporočil in previdni uporabi najbolj optimalno predoperativno antiseptično sredstvo. Pri nekaterih posegih, kot je npr. operacija rame, zaradi kompleksnosti bakterijske flore (npr. Cutibacterium acnes) trenutno uporabljana razkužila slabše učinkujejo.</dc:description><dc:publisher>[A. Erjavšek]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-01-26 09:15:27</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>134684</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
