<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=134667"><dc:title>Položaj nacionalnih sodnikov kot evropskih sodnikov v luči zagotavljanja vladavine prava</dc:title><dc:creator>Plahutnik,	Miha	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zagorc,	Saša	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>vladavina prava</dc:subject><dc:subject>kriza vladavine prava</dc:subject><dc:subject>Evropska unija</dc:subject><dc:subject>Sodišče Evropske unije</dc:subject><dc:subject>Evropska komisija</dc:subject><dc:subject>nacionalni sodniki</dc:subject><dc:subject>pravosodne reforme</dc:subject><dc:subject>sodniška neodvisnost</dc:subject><dc:subject>Poljska</dc:subject><dc:subject>Madžarska</dc:subject><dc:description>Kriza vladavine prava je eden izmed najtežjih izzivov, s katerimi se Evropska unija sooča v zadnjem desetletju, njena osrednja razsežnost pa so sistematični napadi na pravosodje. Pristop Evropske unije k reševanju krize se zdi neučinkovit, kar gotovo velja za poskuse Evropske komisije. Slednja je zapravila ogromno časa za dialog s težavnimi državami članicami, katerih politične elite so zastavile načrten odmik od vrednote vladavine prava, pravo pa le instrumentarizirale za utrditev oblasti. Evropska komisija je z upanjem v dialog težavne države članice zgolj opogumila in jim omogočila sprejem spornih pravosodnih reform in ugrabitev neodvisnih pravosodnih organov. Enako slabo se je Evropska komisija odrezala v tožbah zoper težavne države članice, saj se je prepogosto osredotočila zgolj na formalno zmago pred Sodiščem Evropske unije. Slednje je prav zato izkoristilo predhodno vprašanje portugalskega sodišča v zadevi C-64/16 - Associação Sindical dos Juízes Portugueses in poudarilo položaj nacionalnih sodnikov kot evropskih sodnikov ter njihov pomen za celotni pravni red Evropske unije. S to ključno sodbo je Sodišče Evropske unije Evropski komisiji v roke porinilo primerno orožje za boj s krizo vladavine prava v posamezni državi članici, hkrati pa nacionalnim sodnikom ponudilo dodatno možnost varovanja njihove neodvisnosti. Na podlagi navedenega primera je Evropska komisija sprožila vrsto tožb proti Poljski, ki so slednjo vsaj deloma prisilile v opustitev nekaterih spornih pravosodnih reform. Dejstvo pa je, da krize vladavine prava institucije Evropske unije ne morejo premagati same, najpomembnejši korak bodo morali narediti državljani posamezne države članice in na naslednjih volitvah izkazati željo po spoštovanju vladavine prava.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-01-25 09:00:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>134667</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
