<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=134487"><dc:title>Primerljivost dosežkov na osnovni in višji ravni izpita iz matematike na splošni maturi</dc:title><dc:creator>Cankar,	Gašper	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Žerovnik,	Janez	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>splošna matura</dc:subject><dc:subject>matematika</dc:subject><dc:subject>teorija odgovora na postavko</dc:subject><dc:subject>primerljivost dveh ravni</dc:subject><dc:subject>matura</dc:subject><dc:subject>testi znanja</dc:subject><dc:description>Izpit iz matematike na splošni maturi je v Sloveniji zelo dobro poznan, saj ga kot obvezen del splošne mature vsak gimnazijec opravlja bodisi na osnovni bodisi na višji ravni zahtevnosti že od leta 1995. V točkovnih ocenah je lahko kandidat na osnovni ravni ocenjen z ocenami od 1 do 5, na višji ravni do 8. Državni izpitni center in predmetna komisija z različnimi mehanizmi zagotavljajo, da oba izpita primerljivo znanje izmerita z enakimi ocenami, kar je nujno za zagotavljanje veljavnosti in objektivnosti državnega maturitetnega izpita. Seveda pa vedno obstaja prostor za znanstveno raziskovalne analize in izboljševanje obstoječih pristopov. Skozi primerjavo sedanjega pristopa k postavljanju mej med ocenami in analiz, ki temeljijo na Raschevem modelu teorije odgovora na postavko, sva raziskala načine, ki bi omogočali s post-hoc analizami v časovno kritičnem obdobju postavljanja mej med ocenami dosegati še bolj pravično in bolj primerljivo ocenjevanje znanja matematike na splošni maturi.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2022-01-18 11:24:48</dc:date><dc:type>Članek v reviji</dc:type><dc:identifier>134487</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
