<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=134446"><dc:title>Opismenjevanje v prvem triletju javne osnovne šole v Sloveniji</dc:title><dc:creator>Trček,	Lucija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bešter Turk,	Marja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Rot Vrhovec,	Alenka	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>branje</dc:subject><dc:description>Za slovenske učence se z vstopom v javno osnovno šolo začne tudi proces sistematičnega opismenjevanja, tj. učenje branja in pisanja ter razvijanje spretnosti in sposobnosti, ki odražajo funkcionalno pismenost osebe. Učitelji ob upoštevanju učnega načrta za slovenščino učencem v prvem triletju pripravljajo naloge, s katerimi ti razvijajo predopismenjevalne zmožnosti (vidno in slušno razločevanje, slušno razčlenjevanje, grafomotoriko in orientacijo) in sporazumevalno zmožnost, tj. poslušanje, govorjenje, branje in pisanje.
Učni načrt za slovenščino učiteljem omogoča avtonomijo pri načrtovanju pouka, zaradi katere lahko vsebine in dejavnosti pouka oblikujejo po svoje, predvsem v časovnem smislu. Za namen magistrskega dela smo izdelali anketni vprašalnik in z odgovori učiteljev, ki poučujejo v prvem triletju, v kvantitativni raziskavi dobili vpogled v prakso opismenjevanja v slovenskih javnih šolah.
Rezultati so pokazali, da se v prvem razredu obravnavajo samo velike tiskane črke, v drugem pa male tiskane ter velike in male pisane črke. Učitelji črke štirih abeced pogosteje obravnavajo zaporedno, sicer pa vzporedno pogosteje obravnavajo velike in male pisane črke, manj pogosto pa tiskane črke. Pri obravnavi črk uporabljajo analitično-sintetično metodo opismenjevanja in monografski postopek. V prvem triletju pri jezikovnem pouku branje najpogosteje urijo 1- do 3-krat tedensko. Učiteljem je avtonomija pri načrtovanju opismenjevanja večinoma všeč in pouk načrtujejo po lastni presoji. Pri tem si pomagajo z izbranim delovnim zvezkom in učbenikom, vendar pa izbira delovnih zvezkov, učbenikov, priročnikov, učnih priprav s spleta, želja kolegic in kolegov ipd. ne vpliva na izbiro postopka opismenjevanja. Večina učiteljev je v času našega anketiranja trdila, da jim bo v šolskem letu 2019/20 pri jezikovnem pouku kljub poučevanju na daljavo uspelo obravnavati vse načrtovano. Učitelji so na začetku šolskega leta preverili razvitost predopismenjevalnih zmožnosti pri učencih in jim pouk čez leto večinoma tudi prilagajali. Po mnenju učiteljev imajo učenci ob vstopu v prvi razred dobro razvito vidno zaznavanje in uspešno zapišejo svoje ime, imajo pa precejšnje težave z držanjem pisala in zapisom smiselnih povedi ter branjem krajših besedil.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2022-01-15 04:25:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>134446</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
