<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=134408"><dc:title>V računalniško miško vgrajen merilnik prevodnosti kože</dc:title><dc:creator>ŠIVEC,	TINE	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Geršak,	Gregor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>EDA</dc:subject><dc:subject>prevodnost kože</dc:subject><dc:subject>GSR</dc:subject><dc:subject>merilnik prevodnosti kože</dc:subject><dc:subject>miška</dc:subject><dc:subject>čustveni odziv</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu je predstavljena izdelava in testiranje merilnega sistema za merjenje prevodnosti kože v obliki računalniške miške. Cilj naloge je bil izdelati enostaven in kakovosten merilni sistem, ki omogoča neopazno meritev (skrite elektrode). Neopazno merjenje je zaželeno, saj zmanjšuje vpliv merilne anksioznosti, to je stanje psihične napetosti merjene osebe zaradi sodelovanja v merilnem procesu. Prav ta namreč dviguje krvni tlak in srčni utrip ter povečuje potenje, kar vpliva na prevodnost kože.
Cilj je bil izdelati tudi programsko opremo, ki omogoča vpogled v trenutne vrednosti prevodnosti med samo meritvijo, in grafičen prikaz, kar izvajalcu eksperimenta omogoča, da se lahko (odvisno od zastavljenega eksperimenta) odloča o nadaljnjem poteku eksperimenta glede na trenutne vrednosti; na primer povzroči večji stres v primeru majhnega odziva merjenca oziroma tega zmanjša v primeru prevelikega odziva. Že v primeru preprostega eksperimenta, kjer posredovanje izvajalca v potek eksperimenta ni potrebno, pa lahko trenutne vrednosti služijo kot pokazatelj, ali je z meritvijo vse v redu (na primer merjenec ne drži miške za merilne elektrode, meritev se ne izvaja in podobno).
V praktičnem delu naloge so predstavljene nekatere merilne metode za merjenje prevodnosti kože in primerjava med njimi, nato pa je opisano merjenje temperature kože. Sledi konstrukcija merilnega sistema, od izbire miške do postavitve elektrod, izbire in opisa komponent merilnega vezja in izdelavi tiskanega vezja ter programiranja mikrokrmilnika. V naslednjem podpoglavju je opisano še delovanje namenskega programskega vmesnika za zajem merilnih signalov.
Narejena je tudi statična in dinamična kalibracija in ob koncu še eksperiment, ki pokaže delovanje merilnega sistema v praksi.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-01-13 14:05:00</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>134408</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
