<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=134396"><dc:title>Učinek vibracijske terapije celega telesa na funkcijo in zmogljivost zgornjega uda - pregled literature</dc:title><dc:creator>Gjörek,	Anja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Rugelj,	Darja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Weber,	Daša	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Hlebš,	Sonja	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>fizioterapija</dc:subject><dc:subject>vibracija celega telesa</dc:subject><dc:subject>zmogljivost</dc:subject><dc:subject>funkcija</dc:subject><dc:subject>zgornji ud</dc:subject><dc:description>Uvod: Zgornja uda imata pomembno vlogo pri opravljanju osnovnih življenjskih dejavnosti, kot so hranjenje, oblačenje in osebna higiena. Ker se večina dnevnih dejavnosti izvaja dvoročno, morata zgornja uda delovati usklajeno in za opravljanje svoje funkcije imeti tudi zadostno zmogljivost. Za izboljšanje zmogljivosti in funkcije zgornjih udov se je začela uporabljati vibracija celega telesa. Vibracija je mehanski dražljaj, za katerega je značilno nihajno gibanje, ki ga zagotavlja vertikalna ali rotacijska vibracijska plošča, medtem ko oseba poskuša zadržati določen položaj. Intenzivnost vibracij določata frekvenca in amplituda. Namen: Na osnovi pregleda objavljene znanstvene literature analizirati učinke vibracije celega telesa na izboljšanje zmogljivosti in funkcije zgornjega uda. Metode dela: Iskanje člankov je potekalo v podatkovni zbirki PubMed, članki so ocenjeni po PEDro lestvici. Iskanje literature je bilo omejeno na obdobje od leta 2010 do 2021. Rezultati: V pregled literature je bilo na podlagi vključitvenih in izključitvenih kriterijev vključenih sedem raziskav. V petih raziskavah so preiskovanci opravljali vadbo na vibracijski plošči z različnimi protokoli, dve raziskavi pa sta primerjali dve eksperimentalni skupini s kontrolno, ki ni bila deležna vibracij. Prišlo je do pomembnega izboljšanja mišične koordinacije in aktivacije mišice biceps brachii, povečanja hitrosti izvedbe ponovitev in števila ponovitev v enem setu ter do povečanja rastnega hormona v krvi tudi eno uro po izpostavitvi vibracijam. Zmogljivost prijema se ni izboljšala v nobeni izmed raziskav, kjer so merili to spremenljivko. Razprava in zaključek: Pregledane raziskave kažejo vpliv vibracije celega telesa na izboljšanje nekaterih komponent mišične zmogljivosti in funkcije zgornjega uda. Zaradi podobnih nevrofizioloških mehanizmov bi lahko bila vibracija celega telesa dodatek k vadbi proti uporu, če je uporabljena pred ali med vadbenimi vajami. Obstoječih raziskav je malo, narejene so na majhnih in precej homogenih vzorcih, z različnimi merilnimi orodji in protokoli, zato je rezultate težko posplošiti na širšo populacijo. Potrebne bi bile dodatne kakovostne in bolje zasnovane raziskave.</dc:description><dc:publisher>[A. Gjörek]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2022-01-13 08:39:47</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>134396</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
