Odvzem prostosti v prekrškovnem pravuVrtačnik, Manca (Avtor) Filipčič, Katja (Mentor) prekrškovno pravoprekršekpravica do osebne svobodeodvzem prostostizaporna kazenuklonilni zapornadomestni zaporV prekrškovnem pravu smo kazen zapora kot eno izmed sankcij za prekršek poznali do leta 2005. Po tem letu je s sprejemom novega Zakona o prekrških nastopila sprememba prekrškovne zakonodaje in s tem opustitev kazni zapora. Bistveno novost je predstavljal uklonilni zapor, o (ne)ustavnosti katerega je šele več let po njegovi uveljavitvi odločalo Ustavno sodišče, čeprav so se v teoriji že od samega začetka pojavljale dileme glede (ne)ustavnosti tega instituta. Kljub temu, da Ustavno sodišče s svojo odločitvijo uklonilnemu zaporu ni popolnoma zaprlo vrat, se je zakonodajalec odločil, da bo ta institut v celoti opustil ter reformiral celoten sistem za primere, ko storilec v določenem roku ne plača izrečene globe in stroškov postopka. Temeljno novost v zakonodaji je predstavljal nov način izvršitve neplačane in neizterljive globe z njeno spremembo v nadomestni zapor, ki ga v veljavni ureditvi poznamo še dandanes. Magistrsko diplomsko delo tako prikazuje razvoj vloge odvzema prostosti v prekrškovnem pravu, in sicer od zaporne kazni kot ene od sankcij, do uklonilnega zapora kot načina prisiljevanja k plačilu globe, vse do nadomestnega zapora kot oblike izvršitve neplačane in neizvršljive globe. Kot stalnici v prekrškovnem pravu sta predstavljeni tudi dve temeljni obliki odvzema prostosti med samim postopkom, ki sta namenjeni izvedbi postopka (pridržanje in privedba).20222022-01-06 09:00:02Magistrsko delo/naloga134328sl