<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=134298"><dc:title>Vpliv mikroplastike na proteom praživali Tetrahymena thermophila</dc:title><dc:creator>Ribar,	Andrej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vodovnik,	Maša	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Jamnik,	Polona	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>mikroplastika</dc:subject><dc:subject>Tetrahymena thermophila</dc:subject><dc:subject>2-D PAGE</dc:subject><dc:subject>ekotoksikologija</dc:subject><dc:subject>primerjalna proteomika</dc:subject><dc:description>Plastika ima v industriji pomembno vlogo, zato se njena proizvodnja iz leta v leto povečuje. Pomanjkanje učinkovitih metod za odstranjevanje plastike po uporabi se odraža v čedalje večjem onesnaženju naravnih okolij, kjer zaradi vpliva okoljskih dejavnikov počasi razpada in tako predstavlja  glavni vir onesnaženja ekosistemov z mikroplastiko. Organizmi, ki so mikroplastiki izpostavljeni bi lahko imeli povečano tveganje za razvoj bolezenskih stanj. Mikroplastika lahko povzroča fizične poškodbe tkiv prebavne in dihalne poti. Služi lahko tudi kot vektor za prenos ostalih toksičnih onesnažil, ki se iz okolja akumulirajo na njeni površini. Pogosto mikroplastika vsebuje tudi nevarne aditive, ki so ji dodani ob izdelavi. Z analizami proteoma lahko identificiramo tarče toksičnega delovanja na molekularni ravni, vendar pa je takšnih raziskav na področju posledic izpostavljenosti mikroplastiki do danes še zelo malo. V raziskovalni nalogi smo proučevali vpliv mikroplastike na proteom modelne praživali Tetrahymena thermophila. Za ločevanje in identifikacijo proteinov, katerih raven se je ob izpostavitvi glede na kontrolno skupino spremenila, smo uporabili tehniko dvo-dimenzionalne poliakrilamid gelske elektroforeze (2-D PAGE), ki smo jo združili z masno spektrometrijo. Identificirali smo 4 proteine, katerih vsebnost je bila pri izpostavljenih kulturah signifikantno spremenjena glede na kontrolno skupino in ugotovili, da lahko preko slednjih mikroplastika vpliva na številne metabolne procese, kot so transkripcija, regulacija celičnega cikla, segregacija kromosomov, translacija, popravne mehanizme DNA, proces apoptoze in razgradnjo proteinov pri testnem organizmu Tetrahymena thermophila.</dc:description><dc:publisher>[A. Ribar]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2022-01-05 07:15:09</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>134298</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
