Otroško zaznavanje in doživljanje gozda pri prosti igri in dejavnostih po metodi tekočega učenja Josepha CornellaKos, Lea (Avtor) Skribe Dimec, Darja (Mentor) zaznavanjeLjudje v zadnjih desetletjih vse bolj izgubljamo pristen stik z naravo. V želji po zaščiti svojih otrok nekateri starši najraje vidijo, da so otroci doma ali se ob njihovem nadzoru igrajo na igrišču. S tem jih verjetno res zaščitijo pred umazanijo in morebitnimi poškodbami, vendar jim preprečijo pridobitev neprecenljivih izkušenj, znanja in doživetij. Ne samo starši, tudi vzgojitelji in učitelji nosimo velik del odgovornosti za to, da otrokom omogočimo pogost neposreden stik z naravo in s tem kakovosten celostni razvoj. Z igro in učenjem v naravi se otroci namreč razvijajo na gibalnem, kognitivnem, čustvenem in socialnem področju. Cilj dejavnosti na prostem pa bi moral biti ne le pridobivanje znanja in spretnosti, temveč tudi vzpodbujanje navdušenja, radovednosti ter spoštovanja narave in vsega v njej. Tega se je že v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja zavedal Joseph Cornell, ameriški naravoslovec in pisatelj, ki je razvil metodo poučevanja v naravi in jo poimenoval tekoče učenje. Poleg vodenih dejavnosti v naravi ima izjemen pomen tudi prosta igra, ki jo vodita otrokova domišljija in radovednost. Narava namreč ponuja neskončno čutnih zaznav in nestrukturiranih materialov, ki jih otroci, če jim le dovolimo, z veseljem izkoristijo. Omenjena pristopa – metodo tekočega učenja Josepha Cornella in prosto igro v naravi – smo uporabili tudi v naši raziskavi, kjer smo spremljali spremembe v zaznavanju in doživljanju gozda pri učencih. Učenci prvega triletja osnovne šole so bili razdeljeni v dve enakovredni skupini; ena se je v gozdu prosto igrala, druga pa je gozd spoznavala z dejavnostmi po metodi tekočega učenja J. Cornella. Z otroškimi risbami in anketnimi vprašalniki smo pridobili podatke o zaznavanju in doživljanju gozda. Rezultati naše raziskave so pokazali, da vodene dejavnosti, ki so usmerjene v aktivno spoznavanje narave, bolj pripomorejo k zaznavanju gozda v primerjavi s prosto igro učencev v gozdu. Pri učencih obeh skupin so v gozdu prevladovala pozitivna čustva. Učenci, ki so se prosto igrali, so si najbolj zapomnili igro z naravnimi materiali, učenci, ki so sledili vodenim dejavnostim po metodi tekočega učenja J. Cornella, pa dejavnosti, ki so vključevale odkrivanje narave z različnimi čutili. Potrdimo lahko, da so učenci skozi igro in njim privlačne dejavnosti v naravnem okolju pridobivali izjemne izkušnje in oblikovali odnose, pomembne za njihovo prihodnost.20212022-01-04 04:57:39Magistrsko delo/naloga134251sl