Učinkovitost vadbe z navidezno resničnostjo pri pacientih z bolečino v spodnjem delu hrbta – pregled literatureČrešnik, Miha (Avtor) Puh, Urška (Mentor) Lipovšek, Tjaša (Komentor) Hlebš, Sonja (Recenzent) diplomska delafizioterapijanavidezna resničnostbolečina v spodnjem delu hrbtalumbalgijaUvod: V zadnjih letih se vse pogosteje raziskuje uporabnost vadbe z navidezno resničnostjo pri ortopedskih pacientih in za obravnavo bolečinskih stanj. Kronična bolečina v spodnjem delu hrbta zelo pogosto vodi do izogibanja določenim dejavnostim zaradi strahu, da bi te dejavnosti bolečino le še povečale. Predvideva se, da lahko vadba z navidezno resničnostjo zmanjša strah pred bolečino, in sicer preko preusmeritve pacientove pozornosti in večje zanimivosti vadbe. Namen: Pregledati izsledke raziskav o učinkovitosti vadbe z navidezno resničnostjo pri pacientih z bolečino v spodnjem delu hrbta. Metode dela: Randomizirane kontrolirane poskuse smo iskali v podatkovnih zbirkah PubMed, CINAHL in PEDro. Rezultati: V pregled je bilo vključenih sedem raziskav, objavljenih med letoma 2013 in 2021 z ocenami po lestvici PEDro med 5 in 8. Skupno je bilo v raziskavah zajetih 433 preiskovancev s subakutno ali kronično bolečino v spodnjem delu hrbta. V štirih raziskavah so ugotovili, da je vadba z navidezno resničnostjo v primerjavi z obravnavami v kontrolnih skupinah bolj učinkovita pri zmanjševanju intenzivnosti bolečine v spodnjem delu hrbta. V treh raziskavah je bila vadba z navidezno resničnostjo bolj učinkovita tudi za izboljšanje počutja in razpoloženja preiskovancev kot obravnave v kontrolnih skupinah. Zaključek: Vadba z navidezno resničnostjo je učinkovita samostojna ali dopolnilna terapija predvsem za zmanjševanje intenzivnosti bolečine in izboljšanje počutja ter razpoloženja pacientov s subakutno ali kronično bolečino. Za zmanjšanje intenzivnosti bolečine naj se vadba izvaja vsaj štiri tedne s frekvenco vadbe 3–4-krat na teden in posamezno vadbeno enoto, dolgo 30–40 minut. Nakazuje se tudi učinkovitost vadbe pri zmanjševanju potrebe po jemanju protibolečinskih zdravil, izboljšanju izvedbe športnih dejavnosti (tek, skoki) in izboljšanju pacientove samoučinkovitosti pri spopadanju z bolečino. Potrebne so dodatne raziskave z enotnejšimi merilnimi orodji, primerljivimi vadbenimi programi in metodami navidezne resničnosti ter preverjenimi dolgoročnimi učinki.[M. Črešnik]20212021-12-30 07:45:59Diplomsko delo/naloga134216sl