<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=134196"><dc:title>Primerjava količine in kakovosti pridelka bučk (Cucurbita pepo L.) pridelanih na opori ali brez</dc:title><dc:creator>Pucelj,	Gašper	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Slatnar,	Ana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>vrtnarstvo</dc:subject><dc:subject>bučka</dc:subject><dc:subject>Cucurbita pepo</dc:subject><dc:subject>opore za rastline</dc:subject><dc:subject>količina pridelka</dc:subject><dc:subject>kakovost pridelka</dc:subject><dc:description>Poskus smo izvedli z namenom, da bi ugotovili, kako različen način pridelave (z oporo ali brez) bučk vpliva na kakovost in količino pridelka. Poskus je potekal od 9. marca 2020, ko smo posejali semena v gojitvene plošče, do 24. julija v steklenjaku in plastenjaku na Laboratorijskem polju Biotehniške fakultete v Ljubljani. V poskus smo vključili tri sorte bučk ('Cigal F1', ki ne potrebuje opore ter sorti 'Ola Escaladora' in 'Black Forest F1', ki potrebujeta oporo). Rezultati poskusa so pokazali, da smo značilno največji pridelek na m2 imeli pri sorti 'Cigal F1' (4,81 kg) in sorti 'Black Forest F1' (4,75 kg), najmanjši pridelek pa je bil pri sorti 'Ola Escaladora' (0,99 kg). Če to pretvorimo v hektarski pridelek, ugotovimo, da od sorte 'Cigal F1' lahko pričakujemo približno 48,1 t/ha. Povprečna masa tržnih plodov je bila od 178,55 g ('Ola Escaladora') do 302,50 g ('Black Forest F1'). Sorta 'Cigal F1' je v povprečju na rastlino razvila največ tržnih plodov (3,7 plodov/rastlino), sledi ji sorta 'Black Forest F1' (3,6 plodov/rastlino), pri sorti 'Ola Escaladora' pa le 1,2 plodov na rastlino. Analiza barve kožice kaže, da so plodovi sorte 'Ola Escaladora' na videz temnejše zelene barve in brez leska v primerjavi z ostalima dvema sortama. Pri meritvah trdote ploda s kožico in brez nje, smo dobili rezultate, ki nakazujejo, da ima sorta 'Ola Escaladora' nekoliko trši plod od ostalih dveh sort, kar se odraža tudi pri meritvah vsebnosti topnih suhih snovi, ki jih ima prav tako več sorta 'Ola Escaladora'. Meritve premera placente nakazujejo, da ima največji premer sorta 'Black Forest F1' in sicer 35,12 mm, medtem ko 'Cigal F1' in 'Ola Escaladora' dosegajo malo več kot 28 mm. V širini mezokarpa so si sorte izjemno podobne, saj so pri vseh vrednosti okrog 7 mm. S pridobljenih rezultatov lahko zaključimo, da je količina in kakovost pridelka pri sortah 'Cigal F1' in 'Black Forest F1' zelo podobna in bi bili potrebni dodatni poskusi, medtem ko se sorta 'Ola Escaladora' ni izkazala primerna za tržno pridelavo.</dc:description><dc:publisher>[G. Pucelj]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-12-29 07:15:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>134196</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
