Apetiti pri starejšihŠalamun, Ana (Avtor) Pajnič, Manca (Mentor) Plesec, Špela (Komentor) Pađen, Ljubiša (Recenzent) diplomska delazdravstvena negaocenjevalna orodjamalnutricijaokusvonjštevilo obrokovUvod: Zmanjšan apetit lahko povzroči manjši vnos hrane in hranil, s tem pa se poveča tveganje za izgubo telesne mase in malnutricijo. Nanj vplivajo različni dejavniki, najpogosteje pa so to fizične in psihične spremembe, ki se pojavijo s staranjem. Namen: Namen diplomskega dela je ugotoviti, kaj je pomembno za apetit pri starejših v domačem okolju ali institucijah. Obravnavali bomo, kaj pozitivno in negativno vpliva na apetit, kakšne so specifične želje glede prehrane ter primerjati orodja za oceno apetita pri starejših. Metode dela: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela s pregledom strokovne in znanstvene literature na področju apetita pri starejših. Opravljen je bil pregled slovenske in angleške literature. Literatura je bila iskana preko portala DIKUL, in sicer v bibliografskih podatkovnih bazah CINAHL, MEDLINE, PubMed in ScienceDirect, za iskanje pa smo uporabili slovenske in angleške ključne besede. Rezultati: Po oceni stanja in ugotovljenem slabem apetitu, se pripravi individualni načrt za spodbujanje apetita pri starejših, k izdelavi pa pripomore poznavanje navad posameznika in upoštevanje njegovih želja. Starejši s slabim apetitom imajo različne želje in zavedanja, kaj je pomembno za apetit; velik vpliv pri spodbujanju ima ponujanje raznolike hrane, izboljšanje videza okusa in teksture, serviranje manjših porcij, upoštevanje navad in tradicij, ki jih je razvil posameznik, prehranjevanje v prijetni družbi in ambientu ter čisto okolje jedilnice. Apetit je subjektiven, zato ga ni možno natančno izmeriti, lahko pa se oceni stanje. Po svetu se za oceno apetita uporabljajo klinična orodja, kot so AHSPQ, CNAQ in SNAQ. Po podatkih se najpogosteje uporablja SNAQ, saj je kratek in zanesljiv. Razprava in zaključek: Slab apetit je lahko dejavnik tveganja za malnutricijo, ki je povezana s slabšim kliničnim izidom in zmanjšano kakovostjo življenja, zato so strategije za izboljšanje apetita pri starejših nujno potrebne. Pri tem je delo medicinske sestre zelo pomembno, saj lahko prepozna starejše s slabim apetitom še pred hudo izgubo telesne mase in pravilno ukrepa. Za prepoznavanje starejših s slabim apetitom si lahko pomaga z uporabo enostavnih ocenjevalnih orodij, ki bi jih bilo potrebno vpeljati v vsa klinična okolja. Poznavanje želja, ki vplivajo na apetit pripomore k ustvarjanju in postavitvi smernic za pomoč starostnikom s slabim apetitom, s tem pa se lahko zagotovi kakovostno staranje.[A. Šalamun]20212021-12-26 07:46:37Diplomsko delo/naloga134175sl