<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=134162"><dc:title>Primerjava subjektivnega in objektivnega izida zdravljenja pri pacientih po rekonstrukciji  sprednje križne vezi</dc:title><dc:creator>Stropnik,	Domen	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Sajovic,	Matjaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Drobnič,	Matej	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>subjektivni izid</dc:subject><dc:subject>objektivni izid</dc:subject><dc:subject>rekonstrukcija</dc:subject><dc:subject>sprednja križna vez</dc:subject><dc:description>Uvod: V raziskavi smo: 1) primerjali subjektivni in objektivni izid rekonstrukcije sprednje križne vezi (SKV) s podatki iz literature, 2) preverili povezave med objektivnimi parametri in subjektivnim izidom zdravljenja po rekonstrukciji SKV, 3) ocenili razlike v mišičnem statusu med normalnimi (? 15 percentile normirane vrednosti IKDC) in subnormalnimi (&lt; 15 percentila normirane vrednosti IKDC) preiskovanci in 4) ocenili parametre mišičnega statusa kot možne napovedne dejavnike za dober subjektivni izid zdravljenja. V dosedanji literaturi ni objavljenih raziskav, ki bi primerjale značilnosti mišičnega statusa (TMG, izokinetična dinamometrija) pri normalnih oziroma subnormalnih preiskovancih v zgodnjem pooperativnem obdobju.
Metode: V preučevano skupino je bilo vključenih 60 preiskovancev po primarni anatomski rekonstrukciji SKV. 1) Pri vseh preiskovancih smo opravili pregled kolena po protokolu IKDC Examination Form z instrumentalno meritvijo stabilnosti vezi in funkcionalni test dolžinskega poskoka. Preiskovanci so izpolnili vprašalnike o subjektivni oceni kolena (IKDC in Lysholm) ter lestvico aktivnosti po Tegnerju. Pregled smo ponovili šest in nato 12 mesecev po operaciji. Dobljene podatke smo primerjali s tistimi, zbranimi v objavljeni literaturi. 2) Zbrane podatke v omenjenih časovnih obdobjih smo analizirali in preverili korelacije med subjektivno oceno kolenskega sklepa in objektivnim kliničnim statusom kolena. 3) Šest mesecev po posegu smo preiskovance razdelili glede na subjektivni izid po IKDC v normalno in subnormalno skupino ter opravili TMG in izokinetične meritve ekstenzorjev in fleksorjev obeh kolenskih sklepov za ovrednotenje mišičnega statusa. 4) S pomočjo regresijskih modelov smo določili parametre za dober subjektivni izid po IKDC in Lysholmu, višji nivo aktivnosti po Tegnerju 12 mesecev po operaciji.
Rezultati: 1) Naša preučevana populacija je imela povprečno starost 31,8 let, vrednost IKDC pred operacijo je znašala 55,4 in nestabilnost, merjena s KT-1000, ki je bila 3,3 mm. Podatki so bili primerljivi s podatki iz literature. 2) Opazili smo blage korelacije med testom poskoka in subjektivnim izidom po IKDC in Lysholmu. Večje povezave med objektivnim kliničnim statusom kolena in subjektivnim izidom nismo zaznali. 3) Šest mesecev po posegu je 21 preiskovancev (35 %) ocenilo stanje svojega kolena kot normalno, ostale preiskovance (39 oziroma 65 %) smo uvrstili v subnormalno skupino. Med obema skupinama ni bilo razlike v kliničnem statusu, vendar je normalna skupina dosegla višje vrednosti po IKDC, Lysholmu in Tegnerjevi lestvici ter višji indeks funkcionalnega testa dolžinskega poskoka. V normalni skupini je TMG pokazal večji radialni odmik zadnjih stegenskih mišic operirane okončine (BF = 7,0 mm in ST + SM = 9,9 mm), medtem ko so pri izokinetičnemu testiranju dosegli višji navor (2,44 Nm/kg) in povprečno moč (133,0 W) ekstenzorjev kolena. 4) Radialni odmik biceps femorisa in mišična moč ekstenzorjev kolena sta pozitivna napovedna dejavnika za boljši subjektivni izid po IKDC in višji nivo aktivnosti po Tegnerjevi lestvici 12 mesecev po operaciji.
Zaključki: Z analizo subjektivnega izida in objektivnega kliničnega statusa kolena smo dokazali statistično značilen napredek skozi opazovano obdobje. Naši rezultati so primerljivi z objavljenimi podatki v literaturi. Pomembnih korelacij med subjektivnim izidom in objektivnimi kliničnim statusom kolena nismo zaznali. Preiskovanci, ki funkcijo svojega kolena šest mesecev po rekonstrukciji SKV ocenijo kot normalno, imajo boljše nevromuskularne lastnosti stegenskih mišic. Slabša mišična moč ekstenzorjev kolena in povečana togost zadnjih stegenskih mišic sta negativna napovedna dejavnika za subjektivni izid po IKDC in Lysholmu, nivo aktivnosti po Tegnerju 12 mesecev po posegu in zgoden povratek k polni aktivnosti. Z raziskavo smo pokazali, da je mišični status stegenskih mišic šest mesecev po operaciji v pomembni soodvisnosti s subjektivnim izidom rekonstrukcije SKV in napovedni dejavnik za subjektivni izid po enem letu.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-12-25 08:15:02</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>134162</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
