Analiza aerobne zmogljivosti in njene povezanosti s časom hoje po stopnicah pri bolnikih z multiplo sklerozoAlagić, Saša (Avtor) Kacin, Alan (Mentor) Puh, Urška (Recenzent) magistrska delafizioterapijamultipla sklerozaaerobna zmogljivostčas hoje po stopnicahstopnja občutenega naporaUvod: Multipla skleroza je najpogostejša demielinizacijska bolezen osrednjega živčevja. Njeni raznoliki simptomi vplivajo na bolnikovo stopnjo funkcioniranja. Zmanjšana je lahko tudi aerobna zmogljivost, ki je najpomembnejša sestavina telesne pripravljenosti. V kakšni meri se aerobna zmogljivost pri bolnikih z višjo stopnjo funkcioniranja razlikuje od zdrave populacije in kakšna je njena povezanost s časom hoje po stopnicah, še ni podrobno raziskano. Namen: Oceniti aerobno zmogljivost bolnikov z recidivno remitentno obliko multiple skleroze in višjo stopnjo funkcioniranja ter ugotoviti, kakšna je njena povezanost s časom hoje po stopnicah. Metode: Skupino bolnikov z multiplo sklerozo je sestavljalo 20 preiskovancev z diagnozo recidivno remitentne multiple skleroze z oceno ? 3 po EDSS (angl. Expanded Disability Status Scale), kontrolno pa 20 zdravih preiskovancev. Za oceno aerobne zmogljivosti smo izvedli testiranje z enostopenjskim submaksimalnim testom hoje na tekoči preprogi. Časovno merjeni test hoje po stopnicah smo uporabili za ugotavljanje funkcijske sposobnosti, in sicer na stopnišču z 12 stopnicami. Pri obeh testih smo s 15-stopenjsko Borgovo lestvico merili stopnjo občutenega napora. Rezultati: Ocenjena aerobna zmogljivost, čas hoje po stopnicah in stopnja občutenega napora se med skupinama niso statistično pomembno razlikovali. Frekvenca srčnega utripa ob koncu testa aerobne zmogljivosti je nakazovala (p = 0,073) višjo vrednost v skupini bolnikov. Negativna linearna povezanost (r = -0,49; p < 0,05) med aerobno zmogljivostjo in časom hoje po stopnicah je bila zaznana le v skupini bolnikov. Razprava in zaključek: Da je bila aerobna zmogljivost bolnikov, vključenih v našo raziskavo, primerljiva z zmogljivostjo zdravih preiskovancev, je verjetno odraz njihovega sicer dobrega funkcijskega statusa po EDSS, kar jim omogoča zadostno telesno dejavnost vsakodnevnega življenja. Zmerna obratno sorazmerna povezanost med aerobno zmogljivostjo in časom hoje po stopnicah kaže na pomen kardiorespiratornega sistema za opravljanje dejavnosti vsakodnevnega življenja pri tej populaciji bolnikov. Predvidevamo, da bi se povezanost med spremenljivkama v obeh skupinah zvišala, če bi za oceno hoje po stopnicah izbrali daljši in napornejši testni protokol.[S. Alagić]20212021-12-25 07:46:16Magistrsko delo/naloga134159sl