<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=134156"><dc:title>Use of the reanalysis products for the hydrological rainfall-runoff modelling: Slovenian case studies</dc:title><dc:creator>Alexopoulos,	Marcos	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bezak,	Nejc	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Šraj,	Mojca	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Reanalize</dc:subject><dc:subject>Slovenija</dc:subject><dc:subject>ERA5</dc:subject><dc:subject>REA6</dc:subject><dc:subject>hidrološko modeliranje</dc:subject><dc:description>Hidrološko modeliranje nemerjenih porečij je še vedno velik izziv, saj za taka porečja ni na voljo ali podatkov o pretokih ali podatkov o padavanih in temperaturi zraka. V zadnjih letih je bilo na tem področju narejenih veliko raziskav. Ena izmed metod, ki jih lahko uporabimo namesto točkovno merjenih podatkov, so podatki reanaliz, ki združujejo modelske izračune, točkovne meritve ter tudi satelitske in radarske podatke.
Magistrska naloga analizira ustreznost dveh produktov reanaliz z vidika ustreznosti podatkov opadavinah in temperaturi zraka. Izbrana sta dva produkta, in sicer ERA5 in COSMO-REA6,ki sta v nalogi testirana na izbranih porečjih na območju Slovenije. Oba produkta imata na voljopodatke z urnim časovnim korakom in do sedaj z vidika hidrološkega modeliranja površinskegaodtoka še nista bila preverjena. Za modeliranje sta uporabljena enovita konceptualna modelaGR4H in CemaNeigeGR4H. Testirane so različne konfiguracije modelov (npr. s ponovnimumerjanjem ali brez le-tega).
Ugotovljeno je bilo, da so podatki reanaliz primerni za uporabo samo za nekatera porečja, in sicer v primeru da hidrološki model ni ponovno umerjen na podatke reanaliz, ampak se privzame parametre, določene glede na točkovno izmerjene podatke. Ponovno umerjanje modela pa je izboljšalo rezultate modeliranja. Rezultati so pokazali, da se izbrana produkta reanaliz delno ujemata s točkovno izmerjenimi podatki, kar pomeni da ju lahko upoorabimo kot grobo oceno dejanskega stanja v primeru, da podatkov o padavinah in temperaturi zraka ni na razpolago.</dc:description><dc:publisher>[M. J. Alexopoulos]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-12-25 07:45:11</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>134156</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
