<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=134154"><dc:title>Mednarodna pristojnost ter priznanje in izvršitev tujih odločb v preživninskih zadevah</dc:title><dc:creator>Kotar Javornik,	Špela	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kramberger Škerl,	Jerca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>preživninska razmerja</dc:subject><dc:subject>preživljanje</dc:subject><dc:subject>preživninski upravičenec</dc:subject><dc:subject>preživninski zavezanec</dc:subject><dc:subject>uredba Bruselj I</dc:subject><dc:subject>Preživninska uredba</dc:subject><dc:subject>mednarodna pristojnost</dc:subject><dc:subject>priznanje in izvršitev</dc:subject><dc:description>Preživninske zadeve največkrat izvirajo iz tesno povezanih skupnosti, do sodnega uveljavljanja preživnine pa navadno pride šele takrat, ko omenjene skupnosti razpadejo. To preživninskega upravičenca že samo po sebi postavlja v neugodno situacijo. Ko se sooči s pravnimi predpisi, dokazovanjem svoje upravičenosti in s tem povezanimi stroški, pa se njegov položaj le še poslabša. Navedeno pride v največji meri do izraza takrat, ko ima preživninski zavezanec stalno oziroma običajno prebivališče v tuji državi, kar celoten postopek še dodatno zaplete in podaljša. V takšnih situacijah je pomembno, da imamo pravno ureditev, ki preživninskega upravičenca kot šibkejšo stranko varuje in mu omogoča hitro uveljavitev pravice, od katere je odvisna njegova eksistenca. 
Namen magistrskega diplomskega dela je prikazati, kako se je problema določanja mednarodne pristojnosti ter vprašanja priznanja in izvršitve tujih odločb v preživninskih zadevah lotila Evropska unija, ki je preživninske zadeve izločila iz uredbe Bruselj I kot splošne uredbe, ki je določala pravila o mednarodni pristojnosti, priznanju in izvršitvi tujih odločb za celotno področje civilnih in gospodarskih zadev. Preživninskemu upravičencu je priznala položaj šibkejše stranke in temu primerno v Preživninski uredbi na novo določila pravila glede mednarodne pristojnosti ter priznanja in izvršitve tujih sodnih odločb v preživninskih zadevah, ki izhajajo iz družinskih razmerij, zakonske zveze, starševstva in svaštva. Predstavljena so pravila za razrešitev mednarodnozasebnopravnih vprašanj, ki jih pozna slovenska zakonodaja, ter pravila, ki jih je vsebovala uredba Bruselj I, hkrati pa je opravljena primerjava s Preživninsko uredbo, iz katere izhajajo njene prednosti oziroma izboljšave. Kratko se magistrsko diplomsko delo dotakne tudi mednarodnozasebnopravnih vprašanj v preživninskih zadevah, katerih podlaga je pogodbene oziroma deliktne narave.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-12-24 13:48:06</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>134154</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
