<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=134102"><dc:title>Odnos do telesa pri odraslih, zlorabljenih v izvirni družini, ter njegove spremembe v relacijski družinski terapiji</dc:title><dc:creator>Božac,	Lidija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Repič Slavič,	Tanja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>zloraba</dc:subject><dc:subject>zanemarjanje</dc:subject><dc:subject>telesna samopodoba</dc:subject><dc:subject>relacijska družinska terapija</dc:subject><dc:subject>spremembe</dc:subject><dc:description>ZZO v izvirni družini je relacijska travma, v kateri starši ali skrbniki iz različnih razlogov ne zmorejo ali ne znajo v ustrezni meri odgovoriti na otrokove potrebe, in lahko dolgotrajno ali celo vseživljenjsko negativno zaznamuje človeka na različnih področjih njegovega življenja. Neustrezen odnos s starši postavi specifične temelje otrokovega intrapsihičnega sveta, katerega del je tudi OLT, njegova travmatična zaznamovanost v odraslosti je pogosto spregledana ali pa je obravnavana fragmentarno. V doktorski disertaciji z naslovom Odnos do telesa pri odraslih, zlorabljenih v izvirni družini, ter njegove spremembe v relacijski družinski terapiji smo zato želeli podrobneje proučiti OLT v odraslosti pri ljudeh z izkušnjo ZZO v izvirni družini in v RDT doseči spremembe, ki bi omogočale razrešitev njegove negativne obremenjenosti. Uvodni, teoretični del disertacije prinaša predstavitev posameznih oblik ZZO ter njihovo povezanost s številnimi težavami na različnih področjih v odraslosti ter predstavitev multidimenzionalnega konstrukta OLT. Nato so predstavljeni vsi najpomembnejši vidiki, ki sestavljajo z ZZO v izvirni družini zaznamovan OLT, in sicer telesni, zaznavni, čustveni, kognitivni in vedenjski vidik ter pogostejše manifestacije nefunkcionalnega in negativnega OLT pri odraslih z izkušnjo ZZO. Zaključni del teoretičnega uvoda je posvečen kratki predstavitvi RDT v teoriji in praksi. 

Drugi del naloge je empirične narave. V prvem, kvantitativnem delu, v katerem je sodelovalo 350 udeležencev, nas je zanimalo, ali obstajajo povezave med antipatijo in zanemarjanjem ter negativnim OLT v odraslosti, in ali obstajajo razlike v OLT med tistimi, ki so bili fizično oziroma spolno zlorabljeni v primarni družini in tistimi, ki niso bili. Primerjali smo pet vidikov OLT (AO, AE, BASS, OWP in SCW). Analiza rezultatov je pokazala naslednje: antipatija se v vseh vidikih, razen pri SCW, statistično pomembno povezuje z negativnim OLT v odraslosti; ZaO se statistično pomembno povezuje z negativnim OLT v odraslosti samo v AE in BASS; med tistimi, ki so doživeli FZO in tistimi, ki je niso doživeli, obstajajo statistično pomembne razlike v vseh vidikih OLT, razen v AO; med tistimi, ki so doživeli SZO in tistimi, ki je niso doživeli, obstajajo statistično pomembne razlike v vseh vidikih OLT. V vseh teh primerih obstaja trend, ki je večinoma majhen do zmeren, ki to potrjuje. V drugem, pretežno kvalitativnem delu raziskave, je sodelovalo sedem udeležencev, ki so doživeli različne oblike ZZO v izvirni družini. Opazovali smo povezave med OLT in ZZO ter spremljali spremembe njihovega OLT v RDT. Zbiranje podatkov je trajalo 27 terapevtskih srečanj. Na podlagi poročanja udeležencev smo ugotovili, da se pri vseh pojavljajo načini razmišljanja, čustvovanja in vedenja povezani s telesom, ki služijo kot sredstvo za regulacijo nepredelanih travmatskih spominov in da negativni OLT pogosto predstavlja APK. Večina udeležencev je poročala, da je prišlo do pozitivnih sprememb v posameznih segmentih OLT (kognitivnem, čustvenem, vedenjskem in telesnem), kar se je odražalo tudi na področju samoocenjevanja, zadovoljevanja telesnih potreb, opuščanja škodljivih ravnanj. Po terapiji se je večina jasneje kot pred njo zavedala telesnih sporočil, jih bolje razumela in ustrezneje interpretirala ter nanje ustrezneje reagirala. Večina udeležencev svojih stisk ni več v tolikšni meri kot pred terapijo reševala z zlorabljanjem in zanemarjanjem lastnega telesa, kar se je najbolj pokazalo z opuščanjem prekomernega dela, s postavljanjem razmejitev z drugimi, z upoštevanjem lastnih meja ter z opuščanjem zlorabljanja hrane. 

Pri interpretaciji rezultatov je potrebno upoštevati tudi omejitve, in sicer predvsem metodološke težave, nereprezentativnost vzorca in vidik subjektivnosti pri poročanju o spremembah. Vendar pa predstavlja raziskava pomemben prispevek k poglobitvi razumevanja o povezanosti ZZO in OLT v odraslosti ter o spremembah OLT pri odraslih z izkušnjo ZZO, do katerih lahko pride v RDT.</dc:description><dc:publisher>[L. Božac]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-12-23 12:48:06</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>134102</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
