<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=134099"><dc:title>Značilnosti čustvovanja in stilov navezanosti pri spolno promiskuitetnih mladostnikih in razreševanje promiskuitetnega vedenja v psihoterapevtskem procesu</dc:title><dc:creator>Fabjan,	Alja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Simonič,	Barbara	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>mladostniki</dc:subject><dc:subject>spolna promiskuiteta</dc:subject><dc:subject>stili navezanosti</dc:subject><dc:subject>regulacija afekta</dc:subject><dc:subject>odnos s starši</dc:subject><dc:subject>psihoterapija</dc:subject><dc:description>Doktorsko delo obravnava spolno promiskuiteto pri mladostnikih, raziskuje njeno morebitno povezanost s kakovostjo stika s starši, stilom navezanosti in regulacijo afekta, ter osvetljuje obravnavo dveh spolno promiskuitetnih mladostnic v psihoterapevtskem procesu.

V teoretičnem uvodu je skozi pregled literature najprej predstavljeno obdobje mladostništva in spolno vedenje mladostnikov ter pojma spolne promiskuitete in socioseksualne orientiranosti. Temu sledi opis kakovosti odnosa s starši ter pomembnosti spolne vzgoje, nato pa poglavje o stilih navezanosti in njihovi odslikavi na področju partnerskih odnosov, tako v odrasli dobi kot tudi v mladostništvu. Teoretični del se nadaljuje z vsebino, ki govori o regulaciji afekta in njeni vlogi na področju partnerstva ter spolnosti, teološkim pogledom na spolnost in spolno promiskuiteto, ter zaključi s psihoterapevtskimi vidiki obravnave spolnosti in spolne promiskuitete.

Empirični del zajema tri dele. V kvantitativni raziskavi je sodelovalo 307 slovenskih mladostnikov in mladostnic, starih od 18 do 24 let. Skozi vprašalnike SOI-R, RQ, DERS in IPPA je bilo raziskano področje spolne promiskuitete in njenih morebitnih povezav s kakovostjo stika med mladostnikom in starši, njegovimi stili navezanosti in regulacijo afekta. Področje se dodatno osvetli v kvalitativnem delu, v fenomenološki psihološki študiji ter dveh psihoterapevtskih študijah primera.

Raziskava je pokazala, da je stopnja spolne promiskuitete višja pri mladostnikih, kot pri mladostnicah, enako velja za mladostnike starejše od 21 let, v primerjavi z mlajšimi. Manjšo stopnjo spolne promiskuitete lahko pričakujemo pri mladostnikih, ki so bolj zadovoljni s komunikacijo z materami, imajo z njimi bolj zaupljiv odnos ter v odnosu z njimi čutijo manj odtujenosti. Skozi raziskavo se večinoma niso pokazale statistično značilne pozitivne povezave med regulacijo afekta in stopnjo spolne promiskuitete (razen povezave med nižjo stopnjo spolne promiskuitete in boljšim zavedanjem čustev ter manj omejenim dostopom do uspešnih strategij za regulacijo čustev) ter stilom navezanosti in stopnjo spolne promiskuitete pri mladostnikih (razen med višjo stopnjo spolne promiskuitete in odklonilno-izogibajočim stilom navezanosti).

V kvalitativnem delu se je v fenomenološki psihološki študiji osvetlilo doživljanje odnosov spolno promiskuitetnih mladostnikov z njihovimi starši, njihovi stili navezanosti in načini regulacije afekta ter njihovo doživljanje partnerskih odnosov in spolne promiskuitete. Študiji primera sta prikaz psihoterapevtskega dela s spolno promiskuitetnima klientkama, s poudarkom na intervencijah v smeri preoblikovanja nefunkcionalnih odnosov s starši in ne-varnega stila navezanosti ter izboljšanja čustvene regulacije.</dc:description><dc:publisher>[A. Fabjan]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-12-23 12:48:00</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>134099</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
