Poporodna depresija in relacijska družinska terapijaKovačič, Anja (Avtor) Repič Slavič, Tanja (Mentor) poporodna depresijarelacijska družinska terapijaizvirna družinapartnerski odnosključni trenutki terapevtske spremembePoporodna depresija v veliki meri zaznamuje materinstvo, odraža pa se tudi v intimnih partnerskih odnosih, kar mnoge pare privede tudi do iskanja pomoči zakonskega in družinskega terapevta. V doktorski disertaciji smo želeli raziskati intimne partnerske odnose in funkcioniranje v izvirni družini v povezavi s poporodno depresivno simptomatiko pri partnerki. V raziskavo smo vključili tudi proces relacijske družinske terapije pri parih, kjer partnerka izraža simptome poporodne depresije. Poporodna depresija in relacijska družinska terapija, kot je pričujoča doktorska disertacija tudi naslovljena, se v osnovi členi na na dva dela: teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo najprej izpostavili problematiko duševnih motenj in dosedanjih spoznanj o depresiji. Sledila je predstavitev poporodnih duševnih motenj s poudarkom na poporodni depresiji. Slednjo smo razčlenili tako z vidika preventive in kurative, kot tudi z vidika materinstva in razvoja otroka. Dotaknili smo se tudi poporodne depresije pri očetih in njenega vpliva na očetovsko vlogo. V nadaljevanju smo se posvetili intimnim partnerskim odnosom in odkrivali, kako intenzivno lahko vplivajo na razvoj poporodne depresije, ki smo jo razdelali tudi z vidika starševske vloge in razvoja otroka v najzgodnejšem obdobju. Zadnji poglavji v teoretičnem delu smo posvetili predstavitvi relacijske družinske terapije v povezavi s poporodno depresijo, in sicer ob spremljavi duhovnosti oz. v kontekstu biblično-teološkega vidika. Tudi empirični del smo razdelili na dva dela: na kvantitativni in kvalitativni del. V kvantitativnem delu so nas zanimale razlike v zadovoljstvu znotraj partnerskega odnosa in funkcioniranju v izvirni družini pri partnerkah, ki izražajo simptome poporodne depresije, in tistimi, ki jih ne izražajo. V raziskavo je bilo vključenih 245 prostovoljnih udeleženk, od katerih je polovica izražala simptome poporodne depresije. Na podlagi rezultatov analize smo ugotovili, da med ženskami s poporodno depresivno simptomatiko obstaja statistično pomembna razlika v zadovoljstvu s partnerskim odnosom, prav tako obstaja statistično pomembna razlika v avtonomiji in intimnosti v izvirni družini. V pretežno kvalitativnem delu smo želeli raziskati, ali z relacijsko družinsko terapijo lahko odpravimo simptome poporodne depresije. V raziskavo smo vključili pet parov (10 udeležencev), pri katerih partnerka na podlagi vprašalnika EPDS izraža simptome poporodne depresije. Podatke smo zbirali skozi vseh 12 srečanj, ki obsegajo en terapevtski cikel. Zanimalo nas je, kako bodo pari po terapevtskem procesu doživljali spremembe na intrapsihičnem, interpersonalnem in sistemskem nivoju, ter, ali se bodo zmanjšali oz. odpravili tudi simptomi poporodne depresije.Ugotovili smo, da so vse udeleženke identificirale vsaj en ključni trenutek spremembe, do katerega je prišlo zunaj ali znotraj terapevtskega procesa. Pri udeleženkah je prišlo do pomembnih sprememb na različnih področjih življenja, poleg tega se je pri nekaterih parih zvišalo zadovoljstvo v odnosu. Simptomi poporodne depresije so se pri vseh udeleženkah zmanjšali oz. odpravili. Izsledke celotne raziskave je potrebno razumeti z upoštevanjem nekaterih omejitev. Te se kažejo kot nereprezentativen vzorec in odsotnost kontrolne skupine. Prav tako je potrebno upoštevati pogosto izostajanje partnerjev, kar je vplivalo na potek terapije in končne rezultate zadovoljstva v odnosu. Omeniti je potrebno tudi alternativne metode pomoči v obliki podpornih skupin za mame po porodu, na podlagi katerih lahko sklepamo, da so zelo verjetno pripomogle k boljšemu počutju in zmanjšanju oz. odpravi depresivnih simptomov. Upoštevati pa bi bilo vredno tudi druge dejavnike, ki se lahko izkažejo kot pomemben faktor pri pojavu depresivnih simptomov (npr. genetske in hormonalne). Smiselno bi bilo izvesti še en ciklus terapij, tokrat v polni prisotnosti obeh partnerjev ter ponoviti meritve. Izsledki naše raziskave se ujemajo z ugotovitvami predhodnih raziskav, obenem pa prinašajo pomemben prispevek k razumevanju poporodne depresije v povezavi z intimnim partnerskim odnosom in izvirno družino, ter odstirajo nova spoznanja o značilnostih terapevtskega procesa in partnerskega odnosa, kjer je prisotna poporodna depresija. Raziskava izpostavlja tudi spoznanja o ključnih trenutkih terapevtske spremembe ter z njimi povezanih pozitivnih spremembah na številnih področjih življenja udeleženk. Vse to pa omogoča bolj celovito razumevanje obravnave parov v procesu relacijske družinske terapije pri predelavi simptomov poporodne depresije.[A. Kovačič]20202021-12-23 12:47:49Doktorsko delo/naloga134097sl