Slovenske medicinske sestre v osrednji Sloveniji v obdobju 1919-1945Zavrl, Bor (Avtor) Pavlin, Tomaž (Mentor) Keršič, Irena (Komentor) Mihelič Zajec, Andreja (Komentor) Zaletel, Marija (Recenzent) magistrska delazdravstvena negazgodovinazaščitne sestrevojneLjubljanska pokrajinaUvod: Zaščitne sestre, predhodnice današnjih medicinskih sester, so imele pomembno vlogo v razvoju zdravstvenega sistema. Delovale so predvsem v preventivnem zdravstvenem varstvu. Leto 1919 je pomembno za slovensko zdravstveno nego. Takrat se je na Slovenskem zaposlila prva zaščitna sestra. Poklic je do leta 1941 doživljal vzpon. Drugo svetovna vojna je grobo posegla v življenje Slovencev in tega poklica. Zaščitne sestre so delovale tudi med vojno, na območju italijanske, oziroma po letu 1943, nemške okupacijske oblasti v Ljubljanski pokrajini. Namen: Namen tega dela je bil predstaviti poklic zaščitne sestre na omenjenem območju v predvojnem in medvojnem času. Predstaviti smo želeli njihovo šolanje, stanovsko organizacijo, delovišča in tudi njihovo delovanje v partizanskem civilnem zdravstvu Metode dela: Uporabili smo deskriptivno in zgodovinsko metoda dela. Naredili smo pregled starejše in novejše literature in arhivskega gradiva. Za boljši vpogled v samo tematiko smo poskušali najti pričevalce o tistem času. Rezultati: Pregledali smo arhivsko gradivo v večjih arhivih in muzejih. Gradivo o tej tematiki je skromno in razdrobljeno po različnih fondih. Našli in uporabili pa smo tudi več sekundarnega gradiva v obliki časopisih člankov, ki so poročali o omenjeni tematiki. Razprava: Medvojno šolanje zaščitnih sester se ni veliko razlikovalo od predvojnega. Šola za zaščitne sestre je tekom vojne neprekinjeno delovala. Jugoslovensko društvo diplomiranih sestara, kot krova organizacija zaščitnih sester Kraljevine Jugoslavije je z okupacijo prenehalo delovati. Prav tako njegova sekcija za dravsko banovino v katero so spadale slovenske zaščitne sestre. Vse vidnejše preventivne zdravstvene ustanove, ki so po okupaciji ostale na področju Ljubljanske pokrajine so še naprej zaposlovale zaščitne sestre. To so bili: zdravstveni domovi, ambulante ter ustanove ki so skrbele za otroško in šolsko zdravje. Na kurativnem zdravstvenem področju so delovale redovnice. Izjema je bila vojna bolnica v Ljubljani, kjer so delovale civilne zaščitne sestre. Poleg partizanske vojaške sanitete so delovale tudi v partizanskem civilnem zdravstvu. V ambulantah in bolnišnicah. Zaključek: Menimo, da so zaščitne sestre že v tistem času predstavljale pomembno osebje v zdravstvenem varstvu. Njihovo delovanje tekom vojne ni bilo ustavljeno. Ustavljeno je bilo njihovo stanovsko združenje. Čeprav neopazne so opravljale težko in naporno delo in tudi v tistih težkih časih s svojo prisotnostjo pomagale pri skrbi za zdravje ljudi.[B. Zavrl]20212021-12-23 12:27:25Magistrsko delo/naloga134087sl