Negovalne diagnoze NANDA-I v bolnišnični obravnavi pacientov z duševnimi motnjamiRosenstein, Žiga (Avtor) Škodlar, Borut (Mentor) Mihelič Zajec, Andreja (Komentor) Pintar Babič, Matejka (Komentator) Pandel Mikuš, Ruža (Recenzent) magistrska delazdravstvena negastandardiziran jeziknegovalne diagnozeNANDA-Iproces zdravstvene negepsihiatrijaUvod: Klasifikacija negovalnih diagnoz NANDA-I je najbolj raziskan in najpogosteje uporabljen standardiziran jezik na mednarodni ravni. Ima zmožnost predstaviti širok nabor znanja zdravstvene nege kot tudi specifična področja, med katera sodi zdravstvena nega pacienta z duševno motnjo. Namen: Ugotoviti, katere so najpogosteje uporabljene negovalne diagnoze NANDA-I v UPK Ljubljana. Raziskati, ali obstajajo povezave med negovalnimi diagnozami NANDA-I in domenami, spolom, starostjo pacienta, medicinsko diagnozo (MKB-10) ali enoto, v kateri je pacient obravnavan. Metode dela: Uporabljena je bila deskriptivna raziskovalna metoda. Strategija raziskave je bila presečna raziskava. Podatki so bili zajeti z anketnim vprašalnikom in namenskim naborom podatkov iz pacientove zdravstvene dokumentacije. Podatki so bili obdelani na nivoju deskriptivne statistike, s pomočjo Hi-kvadrat testa smo iskali razlike med spremenljivkami. Rezultati: Pri 167 pacientih smo pridobili 484 negovalnih diagnoz NANDA-I, ki predstavljajo 84 različnih diagnoz iz nabora klasifikacije NANDA-I. Najpogostejše negovalne diagnoze so bile: Motena osebna identiteta, Tesnoba in Neučinkovito spopadanje s situacijo. Najpogosteje so bile negovalne diagnoze razvrščene v domeni Obvladovanje/toleranca na stres. Pri moških so bile statistično značilne pogostejše negovalne diagnoze Neučinkovito načrtovanje aktivnosti, Nagnjenost k tveganemu vedenju za zdravje in Pripravljenost za doseganje višje ravni obvladovanja zdravja, pri ženskah pa Sindrom krhkosti starostnika. Mlajši pacienti so imeli najpogosteje postavljeno negovalno diagnozo Neučinkovito spopadanje s situacijo in Samopoškodovanje, starejši pacienti pa Nevarnost za padec in Sindrom krhkosti starostnika. Pri pacientih, ki so bili kategorizirani v I. kategorijo zdravstvene nege, sta bili najpogostejši negovalni diagnozi Tesnoba in Neučinkovito spopadanje s situacijo, pri pacientih v IV. kategoriji pa Nevarnost za nasilje nad seboj in Nevarnost za nasilje nad drugimi. Najpogostejše negovalne diagnoze v primerjavi z MKB-10 so bile: Organske, vključno simptomatske, duševne motnje: Nevarnost za padec; Duševne in vedenjske motnje zaradi uživanja psihoaktivnih snovi: Neučinkovito obvladovanje impulzov; Shizofrenija, shizotipske in blodnjave motnje: Motena osebna identiteta. Razprava in zaključek: Pri pacientih, ki so v bolnišnični obravnavi zaradi duševnih motenj, je opazno povezovanje negovalnih diagnoz NANDA-I z značilnostmi pacienta. Pacienti, ki so bili obravnavani v UPK Ljubljana, so imeli večinoma hkrati izpostavljene tri negovalne diagnoze. Ugotovljeno je bilo, da prihaja do statistično značilnih razlik med spoloma. Vsi zapisi negovalnih diagnoz v pacientovi dokumentaciji so bili skladni s klasifikacijo NANDA-I. Na podlagi izsledkov raziskave ugotavljamo, da zaposleni na področju zdravstvene nege v UPK Ljubljana prepoznavajo dobrobit uporabe mednarodno uveljavljene klasifikacije. Želijo si pridobiti nova znanja s področja negovalnih diagnoz in le-to povezujejo z izboljšanjem kakovosti zapisov v dokumentaciji zdravstvene nege.[Ž. Rosenstein]20212021-12-23 12:27:19Magistrsko delo/naloga134086sl