<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=134009"><dc:title>Med besedilom in vizualno podprto pripovedjo - primerjava pravljice in risanke</dc:title><dc:creator>Bratina,	Kaja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Saksida,	Igor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>pravljica</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo sem razdelila na teoretični in raziskovalni del. Teoretični del vključuje zgodovino pravljic in risank ter njihovo opredelitev. Skozi didaktični vidik opredelim pomen branja in književnosti za učence in otroke ter izpostavim vlogo šole ter staršev pri razvoju bralnih in kognitivnih sposobnosti otrok. Hkrati tudi opišem vpliv risank na pomanjkanje domišljije otrok. V delu pišem tudi o prilagajanju književnosti v današnjem času zaradi vpliva sodobnih medijev. 
Z namenom ugotavljanja domišljijskih predstav otrok pri raziskovalnem delu primerjam ilustracije (risbe), ki so jih učenci naredili po prebranem literarnem delu ter po ogledani risanki. Primerjala sem tako domišljijske predstave učencev, analizirala anketni vprašalnik ter poiskala vsebinske razlike, ki se pojavijo med obravnavanim literarnim delom ter vizualno podprto pripovedjo (risanko).
V raziskavi je sodelovalo 20 učencev drugega razreda ter 15 učencev prvega razreda.
Ugotovila sem, da v povprečju učenci drugega razreda doma sami berejo vsak dan, učenci prvega razreda pa največkrat berejo več kot enkrat na teden. Drugošolci in prvošolci v povprečju risanke gledajo vsak dan. Prav tako sem ugotovila, da je bila večini kot literarno delo bolj všeč risanka Svinjski pastir.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-12-22 04:22:57</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>134009</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
