Morfološke lastnosti in pridelek različnih vrst in sort volčjega boba (Lupinus spp. L.)Žerovnik, Andreja (Avtor) Kocjan Ačko, Darja (Mentor) Flajšman, Marko (Komentor) volčji bobLupinusvrstesortemorfološke lastnostipridelek zrnjaVolčji bob ali lupina (Lupinus spp. L.) je rastlina, ki jo lahko uporabljamo za prehrano ljudi, krmo za živali ali kot podorino. Volčji bob uvrščamo v družino metuljnic (Fabaceae) in skupino zrnatih stročnic. Poleg velike vsebnosti beljakovin v semenu (od 35 % do 50 %), rastlina s pomočjo bakterij Rhizobium lupini in Bradyrhizobium lupini odlično veže zračni dušik in ima dobro olistanost. V bločnem poljskem poskusu v Vašah pri Medvodah smo opazovali morfološke lastnosti rumenega volčjega boba (Lupinus luteus L.) sorte 'Mister', ozkolistnega ali modrega volčjega boba (Lupinus angustifolius L.) sorte 'Sonet' in belega volčjega boba (Lupinus albus L.) sort 'Nelly' in 'Pepe'. Rezultati pridelka so pokazali, da je največji pridelek dala domača ohranjevalna sorta belega volčjega boba 'Pepe' (2254,6 kg/ha), precej manjši pridelek so imele vse tri tuje sladke sorte, in sicer bela sorta 'Nelly' (571,7 kg/ha), modra sorta 'Sonet' (474,7 kg/ha) in rumena sorta 'Mister' (75,4 kg/ha), ki so ji bile rastne razmere v letu 2019 manj naklonjene. Čeprav smo ugotovili, da so vse vrste in sorte volčjega boba pri nas primerne za setev, menimo, da je potrebno s poskusi nadaljevati v smeri iskanja vrst in sort, ki bodo čim bolje uspevale na določenem območju v Sloveniji, sočasno pa je potrebno posamezni sorti prilagoditi agrotehniko pridelave in ugotoviti kakovost za prehrano ljudi in živinorejo.[A. Žerovnik]20212021-12-14 08:15:02Diplomsko delo/naloga133751sl