<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=133697"><dc:title>Pretočni fotokatalitski reaktorji za čiščenje vode: teoretično ozadje in primer laboratorijske izvedbe</dc:title><dc:creator>Groznik,	Karmen	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lavrenčič Štangar,	Urška	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>heterogena fotokataliza</dc:subject><dc:subject>TiO2</dc:subject><dc:subject>sól-gel metoda</dc:subject><dc:subject>razgradnja organskih onesnaževal</dc:subject><dc:description>Heterogena fotokataliza sodi med napredne oksidacijske postopke (NOP) za odstranjevanje težko razgradljivih organskih pa tudi nekaterih anorganskih snovi. Pri tej metodi se kot fotokatalizator uporablja polprevodnik, ki ga vstavimo v reaktor in izvedemo fotokatalitsko reakcijo z osvetljevanjem z UV ali vidno svetlobo.
 
Za namene izvajanja fotokatalitskih reakcij se tako v laboratoriju kot v industriji uporabljajo različne vrste reaktorskih sistemov. Delimo jih na tri skupine glede na vrsto uporabljenega fotokatalizatorja (suspendiran/imobiliziran), vrsto sevanja (UV/VIS/sončna svetloba) in glede na lokacijo uporabljenega vira sevanja (potopljen/zunanji/razporejen).

Pri eksperimentalnem delu diplomske naloge smo spremljali učinkovitost fotokatalitske razgradnje za izbrana organska onesnaževala. Uporabili smo raztopine organskega barvila plazmokorint B ter farmacevtikov ciprofloksacina in oksitetraciklina hidroklorida. Z metodami UV-VIS spektroskopije in HPLC smo spremljali, kolikšna je adsorpcija posameznega onesnaževala v temi ter določili fotokatalitsko učinkovitost TiO2. Ta je bil imobiliziran na steklene kroglice, ki so bile naložene v cev fotoreaktorske celice. Pri raztopini barvila smo z večkratno uporabo katalizatorja spremljali še stabilnost nanosa.

S ponovitvami fotokatalize raztopine plazmokorinta B smo ugotovili, da se imobilizirani TiO2 tekom razkroja onesnaževala ne izpira, kar omogoča njegovo večkratno uporabo. Učinkovitost oz. uspešnost fotokatalitske razgradnje smo dokazovali z raztopino ciprofloksacina, katerega razgradnja je bila 95 %. Pri omenjenih raztopinah smo koncentracijo onesnaževal spremljali z UV-VIS spektroskopijo. V nadaljevanju smo preučevali še razgradnjo raztopine oksitetraciklin hidroklorida, pri čemer smo s HPLC meritvami zaznali nastanek intermediata, ki se je nato uspešno razgradil.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-12-09 15:25:01</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>133697</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>