<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=133665"><dc:title>Načrtovanje prehranskega objekta z vidika varnosti živil in gradbeno-tehničnega vidika</dc:title><dc:creator>Perčič,	Ines	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ovca,	Andrej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Dovjak,	Mateja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Jevšnik Podlesnik,	Mojca	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>sanitarno inženirstvo</dc:subject><dc:subject>integralno načrtovanje</dc:subject><dc:subject>gradnja</dc:subject><dc:subject>prehranski objekti</dc:subject><dc:subject>varnost živil</dc:subject><dc:subject>funkcionalnost</dc:subject><dc:subject>uporabnost</dc:subject><dc:subject>namembnost</dc:subject><dc:subject>varnost</dc:subject><dc:subject>zdravje</dc:subject><dc:description>Uvod: Pri prehranskih objektih je z vidika preprečevanja in obvladovanja bolezni ter krepitve zdravja pomembno, da se v njih vzpostavi in izvaja ustrezen higienski režim, ki poleg ustrezno usposobljenih zaposlenih temelji na izpolnjevanju splošnih in posebnih higiensko-tehničnih pogojev za objekt, prostore in opremo. Namen:  Namen magistrskega dela je bil pripraviti strokovna izhodišča in priporočila za načrtovanje in izvedbo procesa graditve prehranskega objekta po posameznih fazah in korakih, ki si hierarhično sledijo. Metode dela: Uporabljena metoda v magistrskem delu je bila študija primera, kjer smo na teoretičnem primeru prehranskega objekta predvideli proces njegovega načrtovanja. Izdelava magistrskega dela je potekala v več korakih. Po pregledu strokovne in znanstvene literature ter na podlagi priporočil različnih smernic smo izdelali priporočila za načrtovanje prehranskega objekta. Rezultati: Pri načrtovanju prehranskega objekta je preprečevanje navzkrižnega onesnaženja osnovno načelo. Proces načrtovanja takšnega objekta je timsko delo. Na zahteve glede finalne izvedbe sten, tal in stropov vpliva tudi delovni proces, ki poteka v prostorih prehranskega objekta. Graditev prehranskega objekta v našem primeru zajema tri faze: načrtovanje, gradnja, uporaba in vzdrževanje. Verigo načrtovanja stavb in sistemov predstavljajo investitor, projektant, nadzornik in  izvajalec. Proces prenove na izbranem primeru je po oceni vodje potekal v sledečih fazah: načrtovanje, projektiranje, gradnja. Sanitarni inženir je bil na izbranem primeru v največji meri vključen v prvi fazi, tj. načrtovanje. Razprava in zaključek: Eden izmed prvih korakov pri načrtovanju tovrstnega objekta je, da definiramo oziroma določimo namembnost, zmogljivost, logistično izvedbo, velikost prostora in vrsto prehranskega objekta. Sistematično načrtovanje prehranskega objekta z upoštevanjem uporabnosti, funkcionalnosti in namembnosti je pomembno zaradi sprememb v procesu načrtovanja, zagotavljanja zdravja in varnosti uporabnikov ter okolja. Sanitarni inženir se je v  fazi načrtovanja na primeru prenove izkazal kot pomemben vezni člen med vsemi vpletenimi akterji.</dc:description><dc:publisher>[I. Perčič]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-12-08 07:46:06</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>133665</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
