<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=133653"><dc:title>Otrokovo razumevanje ekologije na primeru fotografije travišča</dc:title><dc:creator>Španič,	Neža	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Torkar,	Gregor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>razumevanje ekologije</dc:subject><dc:description>Na področju raziskovanja otrokovega poznavanja ekologije je bilo opravljenih relativno malo raziskav, zato želimo z diplomsko nalogo preveriti, kako predšolski otroci, stari 5 in 6 let, razumejo ekologijo travniškega sistema. Skozi delnostrukturirane intervjuje sem z 12 otroki iz vrtca v osrednji Sloveniji pridobila njihovo poznavanje, razumevanje in razmišljanje o razvojnem krogu metulja, prehranjevalnih verigah, odnosih med biotskimi in abiotskimi dejavniki v ekosistemu, itd. Otroci so bili iz dveh različnih oddelkov (klasični in oddelek gozdne pedagogike), s po šest otrok na oddelek. Z vsakim posameznikom sem izvedla dva intervjuja, enega pred igro in drugega po njej. Ta je bila zasnovana na razvojnem krogu metulja malega okarčka (Coenonympha pamphilus) in lastovičarja (Papilio machaon), njena razširitev pa je vsebovala še prehranjevalno verigo prvega metulja. Ker sem igro zasnovala sama, sem želela preveriti, ali bi le-ta lahko služila kot koristen pripomoček pri učenju in seznanjanju otrok s travniškim ekosistemom. Raziskava je pokazala, da so otroci izboljšali svoje znanje o razvojnem krogu metulja, še posebej pa so pri drugem intervjuju blesteli vsi otroci iz oddelka, kjer izvajajo gozdno pedagogiko, ki so popolnoma osvojili koncept zaporedja razvojnih faz. Pri otrocih je bil pri določanju živih in neživih dejavnikov prisoten animizem. Vsi odgovori na vprašanje, kaj je na sliki živo, so se nanašali samo na živali, nihče ni omenil rastlin. Vsi so zelo dobro razumeli odnos metulj-pajek. Prepoznali so pomen pajkove mreže in kaj ta pomeni za metulja v primeru, ko se ujame vanjo. Raziskava je pokazala tudi, da otroci nimajo dobre predstave o pomenu travnika za življenje človeka, saj nobeden izmed otrok ni prepoznal njegove uporabnosti. Boljšo predstavo imajo o njivi, saj se z njo velikokrat srečajo v risankah in pravljicah. Otroci so pred igro slabše razumeli povezave med organizmi in abiotskimi dejavniki, po njej pa so povezave samostojno iskali in jih razlagali (npr.: oblak so povezali z rastlinami in živalmi).</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-12-08 04:32:46</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>133653</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
