<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=133604"><dc:title>Predlog programa krepitve duševnega zdravja študentov v kontekstu visokošolskega izobraževanja</dc:title><dc:creator>Leban,	Urša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Podlesek,	Anja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Roškar,	Saška	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>študenti</dc:subject><dc:subject>preventiva</dc:subject><dc:subject>duševno zdravje</dc:subject><dc:subject>visokošolski sistem</dc:subject><dc:description>Pomen duševnega zdravja se je v zadnjem času v družbi okrepil tako zaradi naraščanja pojavnosti duševnih težav kot tudi naraščajočega zavedanja o vplivu duševnega zdravja na kakovost življenja. Mladi predstavljajo še posebej ranljivo skupino, zato je pomembno zagotavljati sistemsko izvajanje celostne preventive na področju duševnega zdravja, tudi znotraj šolskega sistema. Študenti so v času študija podvrženi različnim socialnim, ekonomskim in okoljskim stresorjem, zato je izvajanje preventive na ravni visokošolskega sistema vsekakor smiselno. V tujini so visokošolski sistemi že okrepili svoje preventivne ukrepe, v slovenskem visokošolskem sistemu pa ostaja še veliko prostora za izboljšave. V magistrski nalogi sem raziskovala, kakšno je mnenje študentov o trenutnem stanju preventivnih programov na univerzi, kakšne so možnosti za razvoj celostnega preventivnega delovanja ter katere preventivne intervencije se zdijo študentom najbolj uporabne in smiselne. V raziskavi je sodelovalo 238 slovenskih študentov, ki so izpolnili vprašalnik o preventivnih intervencijah v visokošolskem okolju, ki sem ga razvila za namene raziskave. Vprašalnik je v prvem delu vseboval demografske spremenljivke in vprašanja o soočanju z duševnimi težavami, v drugem delu so se vprašanja nanašala na trenutno stanje in poznavanje virov pomoči, v zadnjem delu vprašalnika pa so udeleženci ocenjevali intervencije, ki bi jih lahko implementirali v visokošolski sistem. Udeleženci so vprašalnik reševali na spletni platformi 1ka. Analiza podatkov je pokazala potrebo po implementaciji celostnega programa preventive na področju duševnega zdravja v slovenskem akademskem okolju, saj je več kot polovica vprašanih študentov poročala, da so se že soočali s težavami v duševnem zdravju. Poleg tega so študenti trenutne razmere ocenili kot razmeroma slabe, predlagane intervencije pa so se jim zdele uporabne in njihova implementacija smiselna. Raziskava je podala prvi uvid v možnost oblikovanja celostnega programa krepitve duševnega zdravja študentov, ki bi se izvajal med študijem, in smernice za nadaljnje raziskovanje preventive znotraj visokošolskega sistema.</dc:description><dc:publisher>[U. Leban]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-12-03 08:15:18</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>133604</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
