Značilnosti dela za računalnikom v domačem okoljuObid, Eva (Avtor) Plemelj Mohorič, Alenka (Mentor) Mihevc, Špela (Recenzent) diplomska deladelovna terapijadomače pisarneergonomijametoda RULAUvod: Pandemija covida-19 je od ljudi zahtevala, da vse več svojega dela opravijo od doma. Pri delu od doma so se pokazale številne prednosti in slabosti, med katerimi igrajo pomembno vlogo okoljski dejavniki. Pri oblikovanju domače pisarne je nujno upoštevanje načel ergonomije, saj lahko le tako zmanjšamo pojav mišično-skeletnih obolenj. Delovni terapevti pomagajo in svetujejo osebam, kako oblikovati ergonomsko okolje in med delom uporabljati ergonomske pripomočke. Namen: Namen diplomskega dela je prikazati urejenost delovnega mesta pri uporabi računalnika pri delu od doma. Ugotavljali smo, kakšne so obremenitve in biomehanske drže telesa ter ali je pri tem prisoten pojav mišičnega neudobja. Metode dela: Izbran je bil kvantitativni način dela. Z namenskim vzorčenjem smo izbrali 25 udeležencev, ki so med epidemijo covida-19 delali od doma, pri svojem delu pa so uporabljali računalnik. Za ocenjevanje obremenitve telesa smo uporabili metodo RULA, za mišično neudobje Nordic Body Map, urejenost delovnega okolja pa smo ocenjevali z vprašalnikom o ureditvi ergonomskega mesta. Mesec dni po delovno-terapevtski intervenciji, ki je vključevala edukacijo, analizo in svetovanje za prilagoditev, smo ocenjevanje z vsemi ocenjevalnimi instrumenti ponovili. Rezultati: Statistična analiza s parnim T-testom je izkazala statistično značilno razliko med začetnim in končnim ocenjevanjem, saj so vsi udeleženci izboljšali ali ohranili ureditev delovnega mesta. Pri iskanju povezav med mišičnim neudobjem in nepravilno držo se statistično značilna povezanost ni pojavila. Razprava in zaključek: Pomena edukacije in promocije zdravja, kot enega ključnih dejavnikov za ozaveščanje pomena dejavnikov okolja, se nista izkazala za pomembnega le v naši študiji, temveč tudi tujih. Poleg edukacije imajo pomembno vlogo tudi ergonomija delovnega mesta, intervencije za zmanjševanje sedentarnega vedenja, v prihodnosti pa jo bo imela tudi uporaba mobilnih aplikacij. Delovno-terapevtska intervencija se je izkazala kot ustrezen prispevek k ustreznejši ergonomski ureditvi in ohranjanju mišičnega udobja pri delu z računalnikom. Rezultate bi bilo smiselno prenesti tudi v že obstoječo delovno-terapevtsko prakso. V prihodnje bi bilo smiselno študijo ponoviti na večjem vzorcu.[E. Obid]20212021-12-03 07:46:39Diplomsko delo/naloga133603sl