<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=133602"><dc:title>Uporaba ustvarjalnih aktivnosti v delovni terapiji</dc:title><dc:creator>Glamočanin,	Alja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Oven,	Alenka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Mihevc,	Špela	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>delovna terapija</dc:subject><dc:subject>glasbene aktivnosti</dc:subject><dc:subject>plesne aktivnosti</dc:subject><dc:subject>gledališke aktivnosti</dc:subject><dc:subject>aktivnosti s področja ročnih del</dc:subject><dc:subject>delovnoterapevtska obravnava</dc:subject><dc:description>Uvod: Ustvarjalne aktivnosti se v delovni terapiji pogosto uporabljajo. Osebam omogočajo ohranjanje in izboljševanje že naučenih spretnosti, učenje novih spretnosti, izboljšujejo počutje in krepijo samozavest, spodbujajo komunikacijo in predstavljajo medij, prek katerega se osebe izražajo. Uporabljajo se na različnih področjih in z različnimi nameni. Namen: Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, katere ustvarjalne aktivnosti se uporabljajo v delovni terapiji, na katerih področjih in s kakšnimi nameni. Metode dela: Izvedli smo pregled literature, ki smo jo iskali prek naslednjih bibliografskih baz: DiKul, digitalna knjižnica Slovenije (Dlib), UKM, MEDLINE, OTseeker, EBSCOhost, PubMed in Google Učenjak. V končno analizo je bilo vključenih 18 virov. Rezultati: Rezultate analize literature smo na osnovi sinteze razdelili na štiri vrste ustvarjalnih aktivnosti, ki se uporabljajo na različnih področjih in z različnim namenom. Glasbene aktivnosti se uporabljajo na področjih motenj v duševnem zdravju, nevrologije, fizične oviranosti, pediatrije, geriatrije in v skupnostih z namenom učenja novih spretnosti, krepitve komunikacijskih spretnosti in samozavesti, izboljšanja pozornosti, sprostitve, opolnomočenja in izboljševanja okupacijske izvedbe. Plesne aktivnosti se uporabljajo na področjih motenj v duševnem zdravju, nevrologije, fizične oviranosti in geriatrije z namenom izboljšanja kognitivnih sposobnosti, samozavesti ter kakovosti življenja in zmanjševanja motoričnih simptomov Parkinsonove bolezni. Gledališke aktivnosti se uporabljajo na področjih geriatrije, pediatrije in pri marginalnih skupinah z namenom izboljšanja fizične zmogljivosti, samozavesti, kakovosti življenja in spretnosti reševanja problemov, omogočanja izražanja, spodbujanja samozagovorništva, opolnomočenja in pridobivanja novih znanj. Aktivnosti s področja ročnih del pa se uporabljajo na področjih motenj v duševnem zdravju, geriatrije, pediatrije in zaposlitvene rehabilitacije z namenom učenja in ohranjanja spretnosti, krepitve kognitivnih sposobnosti in spretnosti reševanja problemov, spodbujanja rutine, povišanja stopnje socializacije, sprostitve, spodbujanja ustvarjalnosti, doživljanja stanja flow in blagostanja. Razprava in zaključek: Ustvarjalne aktivnosti imajo širok spekter uporabnosti in so zato v sklopu delovne terapije primerne za uporabo na različnih področjih. Najpogosteje so uporabljene z namenom povišanja stopnje socializacije, krepitve samozavesti, ohranjanja že naučenih in učenja novih spretnosti, vplivanja na počutje oseb ter omogočanja priložnosti za izražanje. Uporaba ustvarjalnih aktivnosti v delovnoterapevtskih obravnavah je primerna za različne populacije, in sicer ob upoštevanju zastavljenih ciljev, želja in zmožnosti osebe ter z ustreznimi prilagoditvami, če so potrebne.</dc:description><dc:publisher>[A. Glamočanin]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-12-03 07:46:23</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>133602</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
