<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=133555"><dc:title>Vloga barija pri mehanizmu nukleacije grafita v sivih litinah s kroglastim grafitom</dc:title><dc:creator>Mahkovic,	Matic	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Petrič,	Mitja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Mrvar,	Primož	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>siva litina s kroglastim grafitom</dc:subject><dc:subject>heterogena nukleacija</dc:subject><dc:subject>cepljenje</dc:subject><dc:subject>cepiva</dc:subject><dc:subject>barij</dc:subject><dc:description>S cepljenjem sivih litin s kroglastim grafitom lahko vplivamo na velikost in razporeditev
grafitnih krogel in posledično prilagajamo mehanske lastnosti potrebam uporabe.
Cepljenje poteka z dodajanjem cepiv v talino. Eden od elementov v cepivih, ki poveča
število grafitnih krogel ter zmanjša njihovo velikost, je Ba. Vloga Ba pri nukleaciji sivih
litin s kroglastim grafitom ostaja neznana, obstaja pa več teorij, ki jo poskušajo razložiti.
Z namenom ugotovitve vloge Ba v nukleaciji je bil izveden eksperiment. V
eksperimentu se je ulilo 7 vzorcev s cepivom, ki vsebuje Ba, imenovano Barinoc in
eden vzorec brez cepiva. Cepivo se je v vzorce vneslo po dveh postopkih. Pri prvemu
so se večja zrna pritrdila s kanthalovo žico na merilno celico. Namen je bil spremljati
kako se Ba raztaplja med ulivanjem in strjevanjem. Pri drugem pa so bila zrna
zdrobljena v finejšo granulacijo in vstavljena v papirnate lončke. Na takšen način se je
simuliral postopek cepljenja v curek. Vnesle so se štiri različne količine Barinoca,
določene glede na predpisano količino. Rezultati naj bi podali kako različna količina,
oblika in postopek vplivajo na nukleacijo grafitnih krogel.
Med litjem se je merila temperatura posameznega vzorca. Preko zbranih temperatur
se je opravila termična analiza in izrisalo ohlajevalne krivulje, preko katerih se je
ocenilo uspešnost cepljenja.
Izvedla se je kemijska analiza na vzorcu brez cepiva, s katero se je preverila ustreznost
sestave naše litine. Na posameznih vzorcih pa se je izvedla kemijska analiza z
namenom določitve predvsem deleža Ba v posameznem vzorcu.
Z optičnim in elektronskim mikroskopom se je izvedla metalografska analiza
mikrostrukture vzorcev s poudarkom na analizi faz v sredini grafitnih krogel, ki
predstavljajo kali in površine enega od vzorcev. Prav tako se je določevala kemijska
sestava kali in površine enega od vzorcev.</dc:description><dc:publisher>[M. Mahkovic]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-11-30 09:00:28</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>133555</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
