<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=133393"><dc:title>Družbeni vplivi na pravno urejanje športa</dc:title><dc:creator>Prezelj,	Rožle	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Igličar,	Albin	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Zagorc,	Saša	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>šport</dc:subject><dc:subject>Zakon o športu ZŠpo-1</dc:subject><dc:subject>pravno urejanje športa</dc:subject><dc:subject>avtonomija in specifičnost športa</dc:subject><dc:subject>modeli urejanja športa</dc:subject><dc:subject>Covid-19 in šport</dc:subject><dc:subject>pravice športnikov</dc:subject><dc:subject>financiranje športa</dc:subject><dc:subject>Lex Sportiva</dc:subject><dc:description>V doktorski disertaciji so celovito preučena temeljna pravna pravila, ki urejajo šport v Republiki Sloveniji. Teoretična zasnova disertacije temelji na prikazu pravnih teorij o izvoru pravnih pravil in njihovem hierarhičnem odnosu, ki v družbi urejajo medsebojne odnose ljudi v širših ali ožjih družbenih skupinah. Za zadovoljevanje lastnih potreb ali interesov povezujejo v različna združenja, kot npr. športna, v okviru katerih si z lastnimi pravnimi pravili urejajo način vedenja in ravnanja oziroma z njimi varujejo vrednote, ki so vodile v nastanek družbene skupine. Spoštovanje in udejanjanje teh vrednot pa je ključno za dolgotrajni obstoj neke družbene skupine. Prav zaradi pestrosti medsebojnih odnosov je pri preučevanju posebej poudarjena teorija pravnega pluralizma in teorija družbenih skupin. 
Praktična analiza pravnih pravil, ki urejajo šport v Republiki Sloveniji, pa temelji na vrednotno-interesni zasnovi pravnega pravila ter vrsti in tipu odnosa, ki ga to ureja. Tako se teoretični del v drugem delu praktično nadgradi z vrednotno analizo posameznih zakonskih členov veljavnega Zakona o športu in interesno analizo njegovega nastajanja. V povezavi s tem je raziskan in predstavljen vpliv formalnih in neformalnih družbenih skupin, ki so vplivale na nastajanje zakona vse od faze priprave osnutka zakona, obravnave predloga zakona v okviru zakonodajnega postopka pa vse do samega sprejetja zakona v Državnem zboru Republike Slovenije. Za ponazoritev interesnega konflikta med interesom športa in širše družbe ali javnega interesa je prikazana napetost med avtonomnimi pravnimi pravili športa in pravnimi pravili države, pri čemer so izpostavljeni primeri zakonske intervencije države na posamezna avtonomna področja. Prikazan je tudi vrednotno-interesni boj med pravnimi pravili, ki imajo lahko različni izvor oziroma pripadajo različnim sistemom pravil in urejajo določeno družbeno področje, kakršno je šport. Posebej izpostavljeni področji sta področji urejanja športa na lokalni ravni in v okviru športnih organizacij. Za obe področji splošno velja njuna avtonomija. Tako je za celovit prikaz urejanja športa v Republiki Sloveniji posebej predstavljeno še urejanje športa na lokalni ravni in v okviru avtonomnih športnih organizacij, ki delujejo v Republiki Sloveniji. Za umestitev slovenskega modela urejanja športa v širši Evropski prostor pa je narejena tudi primerjalna analiza modelov urejanja športa v Sloveniji, Srbiji, Švici in Veliki Britaniji.
V doktorski disertaciji je tako celovito analizirano področje pravnih pravil, ki urejajo šport v Republiki Sloveniji. Na teoretični zasnovi pravnih in socioloških teorij delo dopolnjuje teoretično preučevanje pravnih pravil, ki urejajo šport.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-11-25 09:00:02</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>133393</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
