Vpliv psiholoških dejavnikov na interfrakcijske premike pri obsevanju raka dojkeRogina, Dominika (Avtor) Marinko, Tanja (Mentor) Žager Marciuš, Valerija (Komentor) But-Hadžić, Jasna (Recenzent) magistrska delaradiološka tehnologijarak dojkeinterfrakcijski premikiradioterapijapsihološki dejavnikistrahtesnobanegotovostUvod: Rak dojke je heterogena bolezen in je po pojavnosti drugi najpogostejši rak pri ženskah v Sloveniji. Zdravljenje raka dojke z obsevanjem je eden izmed temeljnih načinov zdravljenja. Sodobne obsevalne tehnike zahtevajo ustrezne verifikacijske procese, ki zagotavljajo, da se tarčni volumen obseva, kot je predvideno v obsevalnem načrtu. Vsakodnevna nastavitev bolnika v položaj za obsevanje obsega več faktorjev negotovosti, najpomembnejši pa so intrafrakcijski in interfrakcijski premiki. Interfrakcijski premiki so premiki med posameznimi obsevanji in prikazujejo dnevna odstopanja od načrtovanega izocentra. Rak dojke je iz različnih psiholoških in psihosocioloških vidikov bolezni ena najbolj raziskanih bolezni. Psihološko neugodje pri bolnicah, ki se zdravijo zaradi raka dojke, je povezano z depresijo, tesnobo, strahom, jezo, nizkim samospoštovanjem in nizko čustveno oporo. Namen: Ugotoviti, kako psihološki dejavniki (strah, tesnoba, negotovost) vplivajo na interfrakcijske premike pri dopolnilnem pooperativem obsevanju raka dojke. Metode dela: Na Onkološkem inštitutu Ljubljana smo izvedli presečno prospektivno raziskavo. Raziskava se je izvajala od januarja 2020 do maja 2021. Kot merski instrument smo uporabili beleženje interfrakcijskih premikov v x, y in z smeri (v mm) in anketiranje bolnic z rakom dojke z dvema anketnima vprašalnikoma. V raziskavo smo vključili 40 bolnic, ki so se adjuvantno obsevale s tehniko 3D CRT ali IMRT/VMAT v prostem dihanju in v anteroposteriornem položaju. Bolnice so bile obsevane na linearnem pospeševalniku proizvajalca Elekta, model Synergy. Podatke smo analizirali s programom za statistično analizo. Rezultati: S statističnimi testi povezanosti demografskih dejavnikov in interfrakcijskih premikov nismo potrdili (p > 0,05), prav tako nismo potrdili statistično značilne povezanosti interfrakcijskih premikov in seznanjenostjo o zdravljenju z obsevanjem. Na podlagi statistične analize smo prišli do zaključkov, da psihološki dejavniki niso statistično značilno bolj izraženi pred prvim obsevanjem kot pred petnajstim obsevanjem, prav tako ni statistično značilnih razlik med interfrakcijskimi premiki, merjenimi od 1. do 3. obsevanja in od 13. do 15. obsevanja. Na podlagi rezultatov statistične analize smo prišli do zaključka, da psihološki dejavniki statistično značilno ne vplivajo na velikost interfrakcijskih premikov. Razprava in zaključek: Na podlagi beleženja interfrakcijskih premikov od 1. do 3. obsevanja in od 13. do 15. obsevanja ter na podlagi rezultatov anketnih vprašalnikov smo ugotovili, da psihološki dejavniki (strah, tesnoba, negotovost) niso imeli statistično značilnega vpliva na interfrakcijske premike.[D. Rogina]20212021-11-24 07:45:50Magistrsko delo/naloga133357sl