Zdravstvena prepričanja ljudi in pojav teorij zarot v času pandemije COVIDA-19Tkalec, Tjaša (Avtor) Starc, Andrej (Mentor) Jukić, Tomislav (Komentor) Kavčič, Tina (Recenzent) magistrska delazdravstvena negakoronavirusCOVID-19pandemijeteorije zarotezdravstvena prepričanjaUvod: Decembra 2019 se je na Kitajskem pojavila neznana oblika pljučnice. Bolezen se je hitro širila po svetu in predstavlja velik javnozdravstveni problem. COVID-19 je zelo kužna bolezen, saj lahko ena oseba okuži od 2 do 3 zdrave osebe. Glavna načina prenosa virusa sta preko kapljic in preko kontakta. Pri okužbi s COVIDOM-19 ni specifičnih bolezenskih znakov in simptomov, po katerih bi lahko okužbo razlikovali od ostalih virusnih okužb dihal. Bolezen lahko poteka v blagi ali celo v asimptomatski obliki, lahko pa pride tudi do resnega in kritičnega poteka bolezni. Do danes še ne poznamo učinkovitega zdravila proti COVIDU-19. Da bi zajezili hitro širjenje novega koronavirusa, so bili sprejeti številni preventivni zdravstveni ukrepi (pogosto umivanje rok, higiena kašlja, izogibanje rokovanju) in omejevanje stikov z ljudmi. Pandemija COVIDA-19 je povzročila razmah številnih teorij zarot. Te ponujajo preproste razlage, zakaj je do nekega dogodka sploh prišlo, nekateri posamezniki pa v njih verjamejo, ker jim dajejo občutek varnosti in nadzora. S seboj prinašajo tudi številne posledice; ljudje zavračajo preventivne ukrepe, ki preprečujejo širjenje virusa ter nasprotujejo uradni medicini. Namen: Namen raziskave je ugotoviti, ali obstajajo povezave med različnimi dejavniki, kot so spol, izobrazba, ekonomski status ter zadovoljstvo z življenjem in podpiranjem morebitnih teorij zarot. Metode dela: Za raziskavo smo uporabili anketni vprašalnik, ki je bil del mednarodnega projekta v povezavi s prepričanji o koronavirusu, občutki, mišljenjem in reagiranjem v času pandemije ter kako je njihova osebnost povezana z njihovimi reakcijami. V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela s študijem tuje in domače literature, ki smo jo iskali v podatkovnih bazah Cinahl, Medline, EBSCOhost in Google učenjak. Rezultati: V naši raziskavi smo potrdili, da izobrazba in ekonomski status vplivata na podpiranje teorij zarot, medtem ko spol in zadovoljstvo z življenjem v naši raziskavi nista bila povezana z verjetjem v teorije zarot. Razprava in zaključek: Politično prepričanje, osebna negotovost ter zarotniško razmišljanje so nekateri izmed dejavnikov, zaradi katerih bo oseba prej verjela teorijam zarote. Naši anketiranci so se v povprečju najbolj strinjali, da je bil koronavirus razvit v laboratoriju in za uporabo kot biološko orožje. Prav tako so se strinjali, da je zdravilo že odkrito, vendar je zaradi določenih ljudi zadržano, ker le-ti želijo, da se pandemija nadaljuje. Zaradi številnih neresničnih informacij, ki jih širijo mediji, predvsem splet, so ljudje izgubili zaupanje v zdravstveno osebje. Ljudje morajo biti do takšnih vsebin kritični. Pri zmanjševanju širjenja teorij zarot je pomembna predvsem izobrazba, kar smo potrdili tudi v naši študiji.[T. Tkalec]20212021-11-21 07:45:39Magistrsko delo/naloga133316sl