Prisotnost spletnega nasilja na spletnem socialnem omrežju Facebook med mladostniki z lažjo in zmerno motnjo v duševnem razvojuSrpčič, Andreja (Avtor) Hočevar, Andreja (Mentor) Rovšek, Matej (Komentor) spletno nasiljeFacebookmladostniki z lažjo in zmerno motnjo v duševnem razvojuCenter za usposabljanjevzgojo in izobraževanje Janeza Levca Ljubljana – enota DomV magistrski nalogi obravnavamo problematiko pojavnosti in razširjenosti spletnega nasilja na socialnem omrežju Facebook med mladostniki z lažjo in zmerno motnjo v duševnem razvoju. V teoretičnem delu naloge predstavimo definicijo nasilja ter opišemo najbolj razširjene oblike le-tega, natančneje pa obravnavamo spletno nasilje. Nalogo nadaljujemo s predstavitvijo spletnega socialnega omrežja Facebook in razširjenostjo njegove uporabe. Izpostavimo pojav spletnega nasilja na spletnih socialnih omrežjih med mladostniki z lažjo in zmerno motnjo v duševnem razvoju, saj je ta skupina mladostnikov v spletnem okolju zaradi svojih posebnosti izpostavljena večjemu tveganju, da postanejo žrtve spletnega nasilja kot mladostniki z značilnim razvojem, je pa pojavnost tega nasilja skorajda neraziskana. V zadnjem delu teoretičnega dela naloge predstavimo Vzgojni načrt domov za učence s posebnimi potrebami (2011) ter Pravila domskega reda Centra Janeza Levca Ljubljana (2017). Ugotavljamo, da ta dva dokumenta spletnega nasilja ne obravnavata, zato predlagamo nekaj vsebinskih posodobitev dokumentov. V empiričnem delu naloge obravnavamo problematiko spletnega nasilja na Facebooku med mladostniki z lažjo in zmerno motnjo v duševnem razvoju, ki bivajo v Domu Centra za usposabljanje, vzgojo in izobraževanje Janeza Levca Ljubljana. Ugotavljamo, da imajo Facebook profil ustvarjen skoraj vsi anketirani mladostniki in da jih je velik delež na Facebooku že doživel vsaj eno od oblik spletnega nasilja. Izsledki naše raziskave kažejo, da je največ anketiranih žrtev doživelo, da so od Facebook prijateljev prejeli grde besede (žaljivke) oz. komentarje. To obliko spletnega nasilja so najpogosteje drugim povzročili tudi anketirani nasilneži. Naši izsledki kažejo tudi, da velik delež anketiranih ne zna nastaviti zasebnosti svojih slik, posnetkov in objav na Facebooku in da najpogosteje informacije v zvezi z uporabo Facebooka poiščejo sami. Ugotavljamo, da informacije najpogosteje najdejo na internetu, pri čemer opozorimo na relevantnost prejetih informacij in pomen znanja vzgojiteljic in vzgojiteljev o obravnavani problematiki, saj so vsi vzgojitelji in vzgojiteljice, ki so bili vključeni v drugi del empirične raziskave, že imeli izkušnjo z obravnavo primera spletnega nasilja v svoji vzgojni skupini. Na podlagi izsledkov sklenemo, da bi bilo treba dopolniti Pravila domskega reda Centra Janeza Levca Ljubljana (2017), kjer spletno nasilje trenutno ni definirano in obravnavano kot ena izmed oblik nasilja ter obravnavo te tematike vključiti v dodatna strokovna izpopolnjevanja pedagoških delavk in delavcev v ustanovi.20212021-11-20 07:45:01Magistrsko delo/naloga133309sl