Opis naravnega vibracijskega okolja v habitatu škržatkov iz rodu Aphrodes in vpliv biotskega šuma na njihovo sporazumevanjeŠturm, Rok (Avtor) Virant Doberlet, Meta (Mentor) biotremologijavibracijska komunikacijaAphrodesvibracijski signališumduetvibracijska krajinaOpisali smo naravno vibracijsko okolje škržatkov iz rodu Aphrodes, ki živijo v travniškem habitatu. Vibracijska krajina na travniku se je pokazala kot nizko-frekvenčno okolje, v katerem šibek veter povzroča stalen abiotski vibracijski šum. Vibracijski dogodki, ki so posledica aktivnosti biološke komponente vibracijske krajine, iz tega abiotskega šuma izstopajo predvsem po frekvenci. Vibracijska krajina, ki smo jo registrirali na travniku, se je tekom sezone od maja do oktobra razlikovala tako po abundanci (oz. časovni zasedenosti) kot po sestavi (oz. tipih vibracijskih signalov, ki smo jih registrirali). Pestrost signalov v določenem dnevu ni bila povezana z abundanco. Tekom sezone smo registrirali 56 različnih tipov signalov, vendar akumulacijske krivulje kažejo, da je bila diverziteta signalov po vsej verjetnosti večja, kot smo jo lahko zaznali z našim časovno omejenim terenskim vzorčenjem. Aktivnost vibracijske združbe je bila najvišja v sredini dneva in popoldne ter najnižja ponoči. Dnevno-nočne razlike v aktivnosti vibracijske združbe, so povezane s temperaturo okolja. S stališča sprejemnika, je travniška vibracijska krajina pestra, tako zaradi velikega števila različnih signalov kot tudi zaradi njihove fluktuacije in s tem hitrega speminjanja sestave vibracijske krajine. Prekrivanje vibracijskih signalov je bilo značilno manjše, kot če bi se vibracijski signali v vibracijski krajini pojavljali naključno. Člani raziskovane travniške vibracijske združbe se medsebojnemu motenju izogibajo z razdelitvijo vibracijskega komunikacijskega prostora v času tako, da se izmenjujejo v oddajanju signalov.20212021-11-19 07:15:26Doktorsko delo/naloga133264sl