<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=133251"><dc:title>Določevanje delno razmešanega področja in stopnje primešanja osnovnega materiala v enovarkovnih navarih z EDX linijsko analizo</dc:title><dc:creator>Bergant,	Andrej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zorc,	Borut	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Nagode,	Aleš	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>obločno varjenje</dc:subject><dc:subject>enovarkovni navar</dc:subject><dc:subject>EDX linijska analiza</dc:subject><dc:subject>stopnja primešanja</dc:subject><dc:subject>delno razmešano področje</dc:subject><dc:description>Navarjanje je nanašanje materiala na izbrano površino izdelkov za različne namene, ponavadi za povečanje korozijske odpornosti, ali izboljšanje lastnosti površin. V diplomskem delu se je na pločevino konstrukcijskega jekla S355 debeline 20 mm elektroobločno z oplaščeno elektrodo enovarkovno ročno navarilo sedem različnih s kromom legiranih jekel z istimi varilskimi parametri. Vzorci so bili preiskani na vrstičnem elektronskem mikroskopu z EDX linijsko analizo. Na vsakem vzorcu je bilo opravljenih pet linijskih analiz v različnih legah. Iz njih smo ugotavljali uporabnost EDX linijske analize za izračun stopnje primešanja osnovnega materiala v navar iz kemijske sestave enovarkovnega navara in kemične sestave dodajnega materiala. Izračunane stopnje primešanja na osnovi linijskih analiz smo primerjali s stopnjo primešanja izračunano po geometrijski metodi in stopnjo primešanja izračunano iz EDX površinske metode. Rezultati so pokazali, da je iz EDX linijske metode možno dovolj natančno izračunati stopnjo primešanja in je tako primerljiva z drugima dvema metodama. Ugotovljeno je še bilo, da so izračuni stopnje primešanja osnovnega materiala na osnovi kemijske analize merodajni samo v primeru, če je kemijska sestava čistega navara in preiskovanega vzorca merjena z isto napravo. Analizirana je bila tudi širina delno razmešanega področja v odvisnosti od lege v navaru. Rezultati kažejo, da je širina delno razmešanega področja najširša na sredini najožja pa na robovih navara.</dc:description><dc:publisher>[A. Bergant]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-11-18 11:14:15</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>133251</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
