Metabolični, respiratorni in srčnožilni odgovor telesa na pasivno gretje v primerjavi z odgovorom na telesno vadbo pri enaki srčni frekvenciŽeleznik, Petra (Avtor) Potočnik, Nejka (Mentor) Jakovljević, Miroljub (Recenzent) diplomska delafizioterapijainfrardeča savnatelesni naporfrekvenca srčnega utripaprimerjavaUvod: Pasivno gretje (PG) bi lahko predstavljalo nadomestek telesne vadbe (TV) z dokazanimi akutnimi in kroničnimi učinki na skeletne mišice pri ljudeh, ki zaradi kakršnegakoli vzroka ne morejo biti telesno dejavni. Kot pri telesni vadbi, tudi med pasivnim gretjem pride do povišanja frekvence srčnega utripa (FSU), povečanega perifernega pretoka krvi in termoregulacijskega odziva. Namen: Namen raziskave je primerjati akutne učinke na vrednosti srčno-ţilnih, metaboličnih in dihalnih parametrov med pasivnim gretjem z vrednostmi med kolesarjenjem enakega trajanja in pri enaki frekvenci srčnega utripa. Metode dela: V navzkriţni raziskavi je bilo 10 zdravih preiskovancev (22,4 ± 0,5 let) deleţnih 30-minutnega pasivnega gretja celotnega telesa (55 °C v infrardeči savni), čemur je, z vmesnim dnevom premora, sledilo 30-minutno kolesarjenje. Obremenitev na kolesu je bila postopno stopnjevana tako, da je frekvenca srčnega utripa potekala po enakem časovnem profilu kot med PG. Med obema intervencijama so bili merjeni FSU, arterijski krvni tlak (AKT), poraba kisika (VO2), dihalni količnik (DK), ventilacija (VE) in temperatura pod jezikom (Tsublingvalna) (Finapres Ohmeda, Cosmed Quark CPET, Perimed PeriFlux5001). Na podlagi metaboličnih meritev sta bila določena utripni iztisni volumen (UIV) in minutni iztisni volumen srca (MIVS). Rezultati: Pri koncu obeh obremenitev se je FSU statistično značilno povišala nad mirovno vrednostjo (109,9 ± 2,3 utripov/ min v primerjavi z začetno vrednostjo 77 ± 1,9 utripov/min) in je pri obeh potekala po enakem časovnem profilu. Ostali srčno-ţilni, dihalni in metabolični parametri so statistično značilno različni med intervencijama (p < 0,001) (diastolični AKT: 91,8 ± 15,7 mmHg (TV) v primerjavi z 84,9 ± 6,2 mmHg (PG); sistolični AKT: 159,1 ± 8,5 mmHg (TV) v primerjavi s 117,7 ± 7,2 mmHg (PG); VO2: 1141,2 ± 209,9 ml/min (TV) v primerjavi s 339,6 ± 21,2 ml/min (PG); DK: 0,87 ± 0,02 (TV) v primerjavi z 0,82 ± 0,01 (PG); VE: 30,2 ± 5,3 l/min (TV) v primerjavi z 11,5 ± 1,6 l/min (PG); Tsublingvalna: 36,6 ± 0,7 °C (TV) v primerjavi s 37,4 ± 0,4 °C (PG); UIV: 10,1 ± 0,6 ml/FSU (TV) v primerjavi s 3,3 ± 0,1 ml/FSU (PG); MIVS: 1122,5 ± 204,5 ml/min (TV) v primerjavi s 366,8 ± 48,4 ml/min (PG)). Razprava in zaključek: Pasivno gretje ima nekatere pozitivne učinke na pridobivanje mišične mase in večanje mišične sile, vendar povzroči minimalne srčno-ţilne, metabolične in dihalne odzive v primerjavi s po trajanju in frekvenci srčnega utripa enakim kolesarjenjem. Lahko bi bilo ustrezen nadomestek telesni dejavnosti za gibalno ovirane, ki vadbe zaradi različnih vzrokov ne morejo opraviti.[P. Železnik]20212021-11-18 10:58:37Diplomsko delo/naloga133249sl