Analiza klime vrtca pri OŠ Dobrova in predlogi za njeno izboljšanjeKogoj, Mojca (Avtor) Polak, Alenka (Mentor) klimaZa uspešno delo v določenem delovnem kolektivu potrebujemo dobre medsebojne odnose in kakovostno komunikacijo, saj tako lažje preprečujemo, blažimo in rešujemo morebitna nesoglasja. V delovni organizaciji so ljudje med seboj zelo različni, zato se na nastale delovne okoliščine različno odzivajo, vse to pa vpliva na klimo v kolektivu. V magistrskem delu obravnavam organizacijsko kulturo in klimo, raziskujem njun medsebojni odnos ter pomen delovnega zadovoljstva, odnosov in komunikacije. Kultura kolektiva zajema širok spekter socialnih pojavov, kot npr. tipične načine oblačenja, jezik, vedenje, prepričanja, vrednote, predpostavke, statusne simbole, avtoritete, načine upoštevanja drugih idr. Organizacijska klima se nanaša na zaznave, kako zaposleni doživljajo delovno organizacijo. V empirični raziskavi sem želela raziskati, kakšna so mnenja, izkušnje strokovnih delavk/delavcev vrtca o zaznavanju klime, medosebnih odnosov, komunikacije. V raziskavi je sodelovalo 22 strokovnih delavk/delavcev kolektiva vrtca pri OŠ Dobrova. Podatke sem zbirala z anketnim vprašalnikom. Aplikacija vprašalnika je potekala v elektronski obliki, anonimnost je bila zagotovljena. Na podlagi odgovorov na prvo raziskovalno vprašanje, kakšna je obstoječa klima v enoti po posameznih dimenzijah, sem ugotovila, da sta strokovnim delavcem kakovost dela ter količina dela enako pomembni, moti pa jih, da v kolektivu ni pozitivne energije, sprememb in da je premalo pohval. Raziskovala sem tudi, kako se strokovni delavci razlikujejo v zaznavanju klime in ugotovila, da se vzgojitelji predšolskih otrok in pomočniki vzgojitelja statistično pomembno ne razlikujejo v zaznavanju obstoječe klime na večini analiziranih področij, izjema je le področje vodenja, ki pa ga bolj pozitivno ocenjujejo pomočniki vzgojitelja. Ugotovila sem tudi, da so različni vidiki klime med seboj v večji meri pozitivno in srednje močno povezani. Na podlagi raziskave je bilo ugotovljeno, da se v zaznavanju obstoječe klime vzgojitelji in pomočniki vzgojitelja statistično pomembno ne razlikujejo; izmed 12 analiziranih področij klime je njihovo zaznavanje statistično pomembno različno le na področju vodenja. Strokovni delavci se v zaznavanju obstoječe klime statistično pomembno ne razlikujejo tudi glede na delovno dobo; izmed 12 analiziranih področij klime je njihovo zaznavanje statistično pomembno različno le na področju organiziranosti. Z upoštevanjem rezultatov merjenja organizacijske klime želim kot notranja članica kolektiva in vodstvena delavka prispevati k pozitivnim spremembam in sodelovati pri zaznavanju in reševanju nesoglasij v kolektivu pa tudi k odločitvam, ki so potrebne za večje delovno zadovoljstvo zaposlenih. S proučevanjem organizacijske klime želim zaposlene ozavestiti o pomembnosti le-te in jim omogočiti pomembne povratne informacije o tem, kakšni so odnosi med zaposlenimi, odnos vodstva do zaposlenih pa tudi, kaj vse vpliva na te odnose. Zaposleni v kolektivu bodo v prihodnje lahko intenzivneje in bolj kritično razmišljali o pomenu medosebnih odnosov v kolektivu, iskali in izvajali strategije za spreminjanje na tem področju in s tem tudi sami pripomogli k boljšim odnosom med sodelavci. Na osnovi dobljenih ugotovitev bom z različnimi delavnicami in delovnimi srečanji zaposlene spodbudila k večjemu sodelovanju pri izboljšanju klime v kolektivu.20212021-11-17 04:26:38Magistrsko delo/naloga133193sl