<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=133155"><dc:title>Primerjava učinkov metilprednizolona, ciklosporina A in takrolimusa na endokrine motnje in kazalce kostne čvrstosti v zgodnjem obdobju po presaditvi srca</dc:title><dc:creator>Rakuša,	Matej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jensterle Sever,	Mojca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>endokrine motnje</dc:subject><dc:subject>pokazatelji kostne prenove</dc:subject><dc:subject>ocena trabekularne mikroarhitekture</dc:subject><dc:description>Uvod: Endokrine motnje so pomembni zapleti po presaditvi srca. Najizrazitejše spremembe v endokrinem sistemu potekajo v prvem letu po presaditvi, ko je tudi izrazito pospešena kostna prenova in izguba mineralne kostne gostote (MKG). Na njo najbolj vpliva zdravljenje z metilprednizolonom, glede na predklinične raziskave in raziskave na živalskih modelih tudi različni imunosupresivi. Z meritvijo MKG in pokazateljev kostne prenove ne prepoznamo vseh bolnikov, ki so ogroženi za zlom, sistem FRAX pa ni primeren za to specifično populacijo. Mikroarhitektura je pomemben dejavnik za trdnost kosti. Ocenimo jo z metodo TBS (ang. Trabecular bone score). TBS je indeks, ki iz slik dvoenergijske rentgenske absorpciometrije posredno oceni trabekularno mikroarhitekturo. V populacijah s pomenopavzalno ali z glukokortikoidno osteoporozo, s sladkorno boleznijo (SB) tipa 1 in tipa 2 ter po presaditvi ledvice je TBS neodvisno od MKG izboljšal prepoznavo bolnikov z večjim tveganjem za zlom. Do sedaj še ni bila opredeljena pojavnost vseh možnih endokrinih zapletov po presaditvi srca, vpliv imunosupresivov na biokemične pokazatelje kostne prenove, mineralno kostno gostoto in na učinkovitost zdravljenja z ZK ter vloga TBS pri bolnikih po presaditvi srca.
Metode: Zastavili smo raziskavo iz treh delov. V prvem, retrospektivnem delu smo opredelili pogostnost posameznih endokrinih obolenj in njihovo hkratno pojavnost na 123 preiskovancih v prvem letu po presaditvi srca. V drugem delu smo opravili presečno raziskavo pri 123 preiskovancih manj kot 9 mesecev po presaditvi srca, z longitudinalnim sledenjem do prvega kontrolnega pregleda 6–12 mesecev po prvem pregledu. Proučevali smo razlike v vplivu imunosupresivnih protokolov ciklosporin A/mikofenolne kisline (CsA/MK) in takrolimus/mikofenolne kisline (T/MK), na MKG in pokazatelja kostne prenove, in sicer na fragment kolagena tipa 1 iz telopeptidne regije (CTX), na referenčni pokazatelj kostne razgradnje in N-terminalni del propeptida kolagena tipa 1 (PINP), na referenčni pokazatelj kostne izgradnje ter učinek zdravljenja z zoledronsko kislino (ZK). V tretjem delu smo opravili presečno raziskavo, kjer smo pri 87 preiskovancih opravili meritev MKG, TBS in pri delu preiskovancev rentgensko slikanje hrbtenice.
Rezultati: Osteopenijo je imelo 59 (48,0 %), osteoporozo 26 (21,1 %), vsaj 1 osteoporozni zlom je imelo 21 (17.1 %) bolnikov. Pomanjkanje 25-OH vitamina D (25OHD) je bilo prisotno pri 64 (54,7 %) bolnikih, sekundarni hiperparatiroidizem pri 19 (17,3 %), novo nastala sladkorna bolezen po presaditvi (NODAT) ali SB tipa 2 pri 39 (31,7 %) in disfunkcija ščitnice pri 15 (13,9 %). Večina bolnikov je imela od 2 do 3 endokrini motnji, le 4,1 % pa ni imela nobene endokrine motnje. Skupina s T/MK je imela ob kontrolnem pregledu višji PINP (p &lt; 0,001) in nižji CTX (p &lt; 0,001) glede na prvi pregled. Skupina s CsA/MK ni imela razlik med prvim in kontrolnim pregledom (PINP p = 0,114 in CTX p = 0,433). Skupina T/MK in zdravljena z ZK je imela znižane pokazatelje kostne prenove (CTX p &lt; 0,001 in PINP p &lt; 0,001), glede na preiskovance, ki ZK niso prejeli. V skupini CsA/MK ni bilo statistično pomembnih razlik med skupino, zdravljeno z ZK, in skupino, ki ni prejela ZK (CTX p = 0,573 in PINP p = 0,635). Znižan TBS je imelo 48 (55,2 %) in znižano MKG 46 (52,9 %) bolnikov. Največ zlomov vretenc je bilo v skupini z osteopenijo (9 zlomov) in znižanim TBS (9 zlomov). Ocenjevani parametri niso učinkovito napovedovali prisotnosti zlomov glede na površino pod krivuljo ROC (p &gt; 0,05 za vse parametre). Med TBS in ITM preiskovancev je bila negativna korelacija (Spearmanov koeficient –0,508; p &lt; 0,001). Najnižje vrednosti TBS so bile v skupini bolnikov med 3 in 5 let po presaditvi srca (1.249 (IQR 1.172–1.292)). V skupini več kot 5 let po presaditvi srca je TBS (1.341 (IQR 1.228–1.382)) primerljiv z obdobjem neposredno po presaditvi srca (1.346 (IQR 1.257–1.413)).
Zaključek: Z retrospektivnim delom raziskave smo ugotovili, da so bile najpogostejše endokrine motnje v zgodnjem obdobju po presaditvi srca hipovitaminoza 25OHD, znižan MKG in hipogonadizem pri moških bolnikih. Pri večini so bile hkrati prisotne 2 ali 3 endokrine motnje. V drugem delu smo ugotovili, da so preiskovanci, ki so prejemali T/MK, imeli ob kontroli porast pokazatelja kostne izgradnje in upad pokazatelja kostne razgradnje in ob zdravljenju z ZK pomembno znižana oba pokazatelja kostne prenove. V skupini, ki je prejemala CsA/MK, ni bilo razlik. V tretjem delu smo dokazali, da TBS v primerjavi z MKG ni izboljšal napovedi za osteoporozni zlom. Deleža bolnikov z znižanim TBS in MKG sta bila primerljiva. TBS je bil za razliko od MKG odvisen od časa po presaditvi srca.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-11-13 07:15:05</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>133155</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
