Profesionalni razvoj učiteljev razrednega pouka v razreševanju izzivov pouka na daljavoFilipič, Anja (Avtor) Valenčič Zuljan, Milena (Mentor) Plešec Gasparič, Romina (Komentor) pouk na daljavoPandemija covida-19 se je pričela leta 2020 in povzročila velik preobrat v edukacijskih sistemih po celem svetu. Zakonodajalci so bili postavljeni pred odločitev: zapreti šole in rešiti življenja ali pa ohranjati gospodarstvo nedotaknjeno. V večini držav po svetu so se odločili, da zaprejo vrtce, osnovne in srednje šole ter univerze oziroma vpeljejo delo na daljavo. Tako imenovana covid-19 kriza je postavila učitelje pred nekatere povsem nove naloge in zahtevnejše izzive, ki so bili do sedaj nepoznani in so od njih zahtevali prilagoditev ter takojšnji odziv v pedagoški praksi. V le nekaj tednih so morali učitelji postaviti tradicionalno poučevanje v učilnicah v spletno okolje. Ker socialni in čustveni vidiki pomembno vplivajo na učenje učencev, so se morali učitelji naučiti, kako poučevanje na daljavo izpeljati čim bolj učinkovito. S pojavom pandemije so morali premisliti tudi, kako organizirati posamezne etape učnega procesa, kaj izpeljati kot neposredno poučevanje na daljavo in se pripraviti na nepredvidljivi pouk na daljavo. Ta zapletena situacija je bila izziv tudi za najbolj pripravljene in izkušene učitelje. Čeprav sta v tradicionalnem poučevanju že uveljavljena pametna tabla in PowerPoint predstavitve, je integracija tehnološko podprtega poučevanja na daljavo na povsem drugi stopnji, kot so bili učitelji do sedaj vajeni in zanjo usposobljeni. Pandemija covida-19 je povzročila, da so bili učitelji nenadoma prisiljeni začeti s poučevanjem na spletu, kar med drugim prinaša tudi izziv za preoblikovanje izobraževanja učiteljev in izobraževanja v posamezni instituciji. V teoretičnem delu magistrskega dela smo opredelili učiteljevo poklicno vlogo, profesionalni razvoj učiteljev, rezilientnost učiteljev, pouk na daljavo, izzive med izvajanjem pouka na daljavo s poudarkom na profesionalnem razvoju učiteljev med delom na daljavo ter stres pri učiteljih med delom na daljavo. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnih vprašalnikov in delno strukturiranih intervjujev raziskali, s kakšnimi izzivi so se soočali učitelji med poukom na daljavo, kako so izzive razreševali, kako so se učitelji profesionalno razvijali med poukom na daljavo ter kakšen stres so med tem doživljali. Raziskovalni pristop je bila kvalitativna in kvantitativna empirična raziskava, v kateri so sodelovali učitelji razrednega pouka od 1. do 6. razreda. Rezultati raziskave so pokazali, da so sodelujoči učitelji mnenja, da so bili v obdobju pomladi 2020 na poučevanje na daljavo delno pripravljeni, v obdobju jesen 2020 do zime 2021 pa dobro pripravljeni, kar pomeni, da so bili učitelji na vnovično zaprtje bolje pripravljeni. K boljši pripravljenosti na vnovično zaprtje šol je prispevala seznanjenost s tehnologijo, več izobraževanj in več izkušenj. Učitelji so mnenja, da so za uspeh pouka na daljavo pomembni ustrezni tehnični pogoji, dobro poznavanje tehnologije, spodbuda, podpora šole in jasna navodila in cilji s strani šole. Učitelji bi si želeli več izobraževanj na temo izdelave gradiv in vsebin za poučevanje na daljavo. Možnost za bolj kakovosten pouk na daljavo sodelujoči vidijo v deljenju izkušenj in sodelovanju. Kot vire stresa so sodelujoči izpostavili tehnične težave, težje izvajanje nekaterih oblik pouka in pripravo gradiva. Velika večina sodelujočih navaja, da so izzivi poučevanja na daljavo pomembno vplivali na njihovo profesionalno učenje in razvoj. Z raziskavo smo dobili vpogled v poučevanje na daljavo med prvim obdobjem (pomlad 2020) in drugim (jesen 2020 do zima 2021). Rezultati raziskave predstavljajo strokovni doprinos na področju didaktike in so koristni tako za študente bodoče učitelje kot tudi za učitelje razrednega pouka pri oblikovanju pouka na daljavo.20212021-11-13 04:25:25Magistrsko delo/naloga133154sl