Akustične in perceptivne značilnosti transspolnega glasu in govoraUmek, Valentina (Avtor) Hočevar Boltežar, Irena (Mentor) transspolnostTransspolnost je širok pojem, ki zajema vse osebe, pri katerih se ob rojstvu pripisan spol ne sklada z njihovo spolno identiteto. Ena od skupin transspolnih oseb so transspolne ženske, ki jim je bil ob rojstvu pripisan moški spol, a se identificirajo kot ženske, zato si želijo v procesu tranzicije doseči glas in govor v skladu z občuteno spolno identiteto. Na glas vplivajo anatomske strukture grla, ki se med moškimi in ženskami razlikujejo. Razlike med moškim in ženskim glasom oziroma govorom so prepoznane tudi pri osnovni frekvenci, resonanci, kvaliteti glasu, glasovnem obsegu, intonaciji, nivoju jakosti, hitrosti, podaljševanju samoglasnikov, artikulaciji, premorih, izboru besed, smehu in kašlju. Želeni glas se pri transspolnih osebah lahko doseže s hormonsko terapijo, fonokirurgijo, izogibanjem škodljivim dejavnikom in logopedsko obravnavo. Logoped ima ključno vlogo, saj pri transspolni populaciji pomaga doseči način verbalne in neverbalne komunikacije v skladu z občuteno spolno identiteto in s tem olajšati ter uspešno zaključiti proces tranzicije. Z raziskavo smo prvenstveno želeli proučiti povezanost izmerjenih akustičnih značilnosti glasu s samooceno transspolnih žensk, moških in žensk in s perceptivno oceno, ki so jo tem osebam podali poslušalci, primerjati vrednosti akustičnih meritev glasu med skupinami ter ugotoviti, na podlagi katerih značilnosti poslušalci zaznajo glas oziroma govor s posnetka kot moški oziroma ženski. V empirični del magistrskega dela smo vključili štiri transspolne ženske, štiri moške in štiri ženske v starosti od 25 do 50 let, ki so najprej izpolnili vprašalnik o samozaznavi glasu. Nato smo posneli vzorce njihovega glasu za akustično analizo in vzorec govora pri različnih govornih in negovornih nalogah (opisu slike, branju, kašlju, smehu in spontanem govoru). Na podlagi poslušanja posnetkov so poslušalci (pet študentk druge stopnje logopedije in surdopedagogike in pet laikov) na petstopenjski lestvici podali splošno perceptivno oceno ženskosti oziroma moškosti glasu. Študentke so pri posnetkih opisa slike, branja in spontanega govora dodatno ocenile še ženskost oziroma moškost glasu glede na posamezne značilnosti. Rezultati so pokazali, da je višja vrednost povprečne osnovne frekvence v stavku povezana z bolj žensko samooceno in s perceptivno oceno pri opisu slike. Višje vrednosti formantov so pomenile bolj žensko perceptivno oceno, nižje vrednosti pa bolj moško. Pri transspolnih ženskah je bila ugotovljena popolna pozitivna povezanost med drugim formantom samoglasnika /i/ in perceptivno oceno smeha ter med petim formantom samoglasnika /o/ in perceptivno oceno spontanega govora. Pri moških in ženskah so bile povezave drugega formanta istega samoglasnika in ostalih petih formantov s samooceno in s perceptivno oceno negativne. Ugotovili smo, da so višina, intonacija in barva glasu pripomogle k zaznavi ženskosti oziroma moškosti, podaljševanje samoglasnikov in izbor besed pa so poslušalci na posnetkih opisovanja slike pri transspolnih ženskah zaznali kot spolno nevtralne. Vrednosti akustičnih meritev glasovnih vzorcev se pri transspolnih ženskah niso statistično pomembno razlikovale od vrednosti skupine žensk, prav tako ni bilo statistično pomembne razlike med perceptivnimi ocenami, ki so jih podali laični poslušalci in ocenami, ki so jih podale študentke. Z raziskavo smo zajeli akustične in perceptivne značilnosti glasu in govora ne le pri transspolnih ženskah, ampak tudi pri skupini moških in skupini žensk. Pridobljeni rezultati predstavljajo izhodišče za nadaljnje raziskovanje, pripomorejo k boljšemu razumevanju potreb transspolnih oseb v povezavi z glasom in lahko koristijo v logopedski obravnavi, na kaj se je pri transspolni ženski treba usmeriti, da bi dosegli feminizacijo glasu in govora.20212021-11-13 04:24:57Magistrsko delo/naloga133150sl