Vpliv senzorne preobčutljivosti pri osebah z Aspergerjevim sindromom na samostojnost pri nakupovanjuTratnik, Polona (Avtor) Macedoni Lukšič, Marta (Mentor) Aspergerjev sindromAspergerjev sindrom (v nadaljevanju AS) je ena od oblik avtističnih motenj (v nadaljevanju AM), za katere so značilni primanjkljaji na področju socialne komunikacije in interakcije ter prisotnost ozko usmerjenih in ponavljajočih se vedenj, interesov in aktivnosti. Pri osebah z AS se pogosto pojavljajo posebnosti v senzornem procesiranju, ki se kažejo kot hipo- ali hipersenzitivnost na senzorne dražljaje. Senzorna preobčutljivost, na katero smo se v tej magistrski nalogi osredotočili, je pogosto povezana z izogibanjem določenim situacijam in prostorom, kar pomembno vpliva na samostojnost oseb z AS. Eden od kazalnikov samostojnosti je tudi nakupovanje živil. Zaradi senzornih posebnosti so trgovine z živili za osebe z AS zahtevno okolje, s senzornimi prilagoditvami pa lahko pozitivno vplivamo na njihovo samostojnost pri nakupovanju. V Sloveniji se senzorne prilagoditve prostora osredotočajo na šole in vrtce, v tujini pa se že razširjajo tudi na druge javne prostore, kot so trgovine. V teoretičnem delu so predstavili tudi primere dobre prakse senzornega prilagajanja trgovin v tujini. V empiričnem delu smo ugotavljali, kateri senzorni dejavniki v trgovinah so najbolj moteči za odrasle z AS, kakšen način nakupovanja najpogosteje uporabljajo in ali je to povezano z ugotovljeno preobčutljivostjo na izbrane dražljaje v trgovinah. Na podlagi tega smo povzeli smernice za prilagoditve trgovin, ki bi jih lahko implementirali v praksi. Podatke smo pridobivali z nestandardiziranim vprašalnikom, v raziskavi pa je sodelovalo 26 oseb z AS. Rezultati so pokazali, da so za odrasle z AS v trgovinah z živili najbolj moteči senzorni dejavniki gneča, spreminjanje položaja izdelkov, mešanica različnih zvokov, ozki prehodi med policami ter preveč vidnih dražljajev naenkrat. Pri slednjemu smo našli razlike tudi glede na kraj bivanja – osebe, živeče na podeželju, kažejo večjo stopnjo preobčutljivosti na mešanico vidnih dražljajev v trgovinah z živili. Najpogosteje živila za odrasle z AS nakupuje nekdo drug, temu sledi samostojno nakupovanje v fizičnih trgovinah in nakupovanje ob podpori druge osebe, najredkeje pa živila nakupujejo v spletnih trgovinah. Ugotovili smo razlike glede na starostno skupino, mlajši manj samostojno nakupujejo v fizičnih trgovinah in več ob podpori druge osebe. Nakupovanja ob podpori statistično pomembno uporabljajo več tisti, ki živijo s starši, ter tisti, ki so izrazili večjo stopnjo preobčutljivosti na mešanico vidnih dražljajev. Druge povezanosti senzorne preobčutljivosti na izbrane dražljaje in pogostosti določenih načinov nakupovanja nismo dokazali. Iz rezultatov smo izpeljali smernice za prilagoditve trgovin. Po zgledu iz tujine priporočamo uvedbo »senzorno prijaznih ur«, ob katerih je v trgovini manj gneče, zmanjšana je količina in jakost zvočnih in vidnih dražljajev. Na spletni strani naj bodo navedeni termini, ko je v trgovini manj gneče ter dostopen zemljevid za lažjo orientacijo in iskanje izdelkov. Položaj izdelkov naj bo stalen, objekti pa razporejeni tako, da je manjša možnost fizičnega stika med obiskovalci (npr. širši prehodi med policami). Pričujoče delo je prva taka raziskava v Sloveniji in prinaša vpogled v načine nakupovanja živil pri osebah z AS kot enega od kazalnikov samostojnosti ter v njihovo preobčutljivost na senzorne dražljaje v trgovinah. V njem evalviramo trenutno stanje in predlagamo spremembe senzornega okolja za omogočanje večje samostojnosti in kakovosti življenja osebam z AS.20212021-11-13 04:24:48Magistrsko delo/naloga133149sl