<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=133098"><dc:title>Imunski sistem in dolgoživost mišjih samic BALB/c po presaditvi kostnega mozga mladih samcev</dc:title><dc:creator>Jazbec,	Katerina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Rožman,	Primož	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Švajger,	Urban	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>presaditev kostnega mozga</dc:subject><dc:subject>staranje</dc:subject><dc:subject>miši</dc:subject><dc:subject>krvotvorne matične celice</dc:subject><dc:subject>imunski sistem</dc:subject><dc:subject>himerizem</dc:subject><dc:subject>indeks krhkosti</dc:subject><dc:subject>dolgoživost</dc:subject><dc:description>Starostne spremembe imunskega sistema so vzrok za zmanjšano sposobnost obrambe proti okužbam, za pojav vnetnih bolezni in povečano incidenco raka. Obstaja več teorij, ki skušajo razložiti številne istočasne in prepletene procese staranja. Po teoriji staranja matičnih celic je za staranje tkiv in organov odgovoren upad sposobnosti matičnih celic, da bi uspešno obnavljale tkiva. Namen naše raziskave je bil na modelu laboratorijskih miši raziskati, ali lahko presaditev celic kostnega mozga (KM) mladih živali izboljša delovanje imunskega sistema starih živali ter s tem izboljša njihovo splošno zdravje in morda celo podaljša življenjsko dobo. Neobsevanim samicam BALB/c smo v 14., 16. in 18. (19.) mesecu starosti presadili celice KM mladih samcev. Vsem prejemnicam celic KM smo določili stopnjo himerizma v KM, v izoliranih populacijah limfocitov T, limfocitov B in nevtrofilcev ter v CFU kolonijah, pripravljenih iz KM prejemnic. Analizirali smo spremembe števila celic prirojenega in pridobljenega imunskega sistema ter funkcij imunskih celic po presaditvi (sposobnost endocitoze, citokinski odziv in test stimulacije proliferacije). Manjše število živali smo imunizirali s hemocianinom iz školjke (KLH) ter z analizo titra protiteles testirali njihov imunski odziv na antigen. Pri vseh miših smo redno ocenjevali 30 različnih parametrov ter določili indeks krhkosti. Spremljali smo njihovo življenjsko dobo ter ob smrti opravili raztelesbe ter beležili patoanatomske spremembe. Rezultati so pokazali, da so imele stare miši, ki so prejele celice mladega KM, izboljšane nekatere imunske parametre prirojenega in pridobljenega imunskega sistema v primerjavi s kontrolno skupino, vendar teh ni bilo dovolj, da bi lahko hipotezo raziskave potrdili. Prejemnice KM niso imele vidno boljšega splošnega zdravja, indeks krhkosti ni pokazal razlik med poskusno in kontrolno skupino in miši tudi niso živele dlje od kontrolne skupine miši.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-11-11 09:31:58</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>133098</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>